Jedro

Zemljiško knjižni vložek je le zbirnik nepremičnin, sklep o dedovanju pa mora vsebovati parcelne številke, nepremičnina je namreč glede na določbo 18. čl. Stvarnopravnega zakonika prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Po določbi 31. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-I) pa mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za vpis (kar sklep o dedovanju je), označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak nepremičnine pa je v primeru zemljiške parcele parcelna številka in oznaka katastrske občine (5. tč. 3. čl. ZZK), torej ne vložna številka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi tako, da se sklep sodišča prve stopnje v III. odstavku izreka v točki 2 in 4 tako s p r e m e n i , da se ob navedbi vložka št. 280 k.o. ... opredelijo tudi parcelne št. in sicer: parcela št. 999/7 in 1004/36; sicer se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem J.B., razglasilo za njegove dediče na podlagi oporoke zapustnikove otroke, sinova D. in S. ter hči N. T., kot dediče na podlagi zakona pa navedene otroke ter zapustnikovo vdovo M.B., in za volilojemnico zapustnikovo vdovo M.B.. Odredilo je tudi potrebne vpise, vknjižbo lastninske pravice na dediče, ki dedujejo nepremičnine, zapustnikove otroke, ter pri nepremičninah vknjižbo dosmrtnega užitka za zapustnikovo vdovo, pri denarnih sredstvih pa prenos lastninske pravice glede na sklenjeni dogovor na zapustnikovo vdovo.

Zoper sklep se je pritožil dedič D.B. Sodišče ni dosledno upoštevalo oporoke. V točki III/4 je nepravilno odredilo vknjižbo dosmrtnega užitka na M.B., saj v obrazložitvi sklepa sicer navaja, da gre za dosmrtni užitek na vseh nepremičninah, tega iz odredbe ni moč zaslediti, saj ni vknjižbe dosmrtnega užitka pri zemljiščih, ki so jih podedovali sin S.B. in hči N.T. Sodišče ob tem v razlogih sklepa navaja, da so zakoniti dediči dedovali vsak do 1/4, to ne drži, saj celotno dedovanje temelji na oporoki. V odredbi pod točko 2/III je potrebno pri vložku št. 280 k.o. ... navesti tudi številke parcel in sicer: parcela št. 999/7 in parcela št. 1004/36. Tudi ni pravilno identificirana "ograda" kot zemljiška parcela. Ne gre za parcelo št. 5777 k.o. ..., pač pa za parcelo št. 5775 k.o. ..., katere lastnica je M.B. L. ni neidentificirano zemljišče, pač pa parceli št. 5722/27 in 5722/28, ki sta vpisani v vložek št. 215 k.o. … in je lastnica M. B. Njiva P. v izmeri 500 mý pa je bila parcela št. 446/6, vložek 177 k.o. ..., ki jo je nadomestila parcela št. 1897 k.o. ... kot nadomestna parcela, po komasaciji, kot lastnik pa je vpisan oče zapustnika, B. J., za to parcelo se ni opravilo dedovanje vsaj za eno starostno generacijo nazaj. Zato zahteva, da se zadeve kot nesporne uredijo in potrdijo z novim sklepom o dedovanju.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tem zapuščinskem postopku ugotavljalo kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem in volilojemnikom (162. čl. Zakona o dedovanju - ZD). Skladno z določbo 205. čl. ZD je določilo narok za zapuščinsko obravnavo in nanj povabilo dediče. Ob tem jih je tudi opozorilo, da lahko do konca postopka podajo pri sodišču izjavo ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo in da bo sodišče odločilo o njihovih pravicah po podatkih, s katerimi razpolaga, če ne pridejo na narok in ne podajo izjave. Dedič, pritožnik, je možnost izreči se o zadevi imel, bil na narok 1.2.2001 vabljen, tudi pristopil, vabljen je bil tudi na naslednji narok, dne 25.2.2002, pa ni pristopil na narok, enako velja za narok, ki ga je sodišče razpisalo na dan 3.10.2002. Tega dne so dediči navedli, kaj pomenijo zapisi v oporoki: "ravna", "frata" in "ograda". Glede P. in L. pa se navedli, da ne vedo, za katere parcele gre. Pritožnik sedaj v pritožbi trdi, da je "L." zemljišče, ki ga predstavljata dve parceli, katerih lastnica je zapustnikova vdova. Njivo P. pa predstavlja sedaj parcela št. 1897 k.o. ... V zapuščinskem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede na določbo 163. čl. ZD. Pritožnik v pritožbi ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če izkaže, da tega ni mogel brez svoje krivde storiti že prej, pravočasno v postopku na prvi stopnji (337. čl. ZPP). Zato so te pritožbene navedbe nedovoljene pritožbene novote, po drugi strani pa tudi sicer niso pravno upoštevne, saj je predmet dedovanja le tisto premoženje, ki je last zapustnika in ne njegove vdove, kot tudi ne njegovega očeta, A. B. Iz zapuščinskega spisa, kjer se je vodil postopek v zvezi z dedovanjem po pokojnem A. B. pa tudi sicer izhaja, da so dediči (S. B.) že predlagali izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede parcele št. 1897. Sodišče prve stopnje je glede na izjave dedičev, ki so jih dali v postopku, presodilo, da po oporoki dedič S. B. deduje hišo in vse kar se drži hiše, zemljo, ogrado, ravno in frato. Za pritožnika je sporna parcela s parcelno št. 5777 k.o. ... To parcelo deduje sin S.. Dediči so navedli, da gre za parcelo, imenovano "ograda". Iz podatkov spisa še izhaja, da je zapustnik še za časa življenja parcelo št. 5777, vpisano v katastrski občini ..., daroval, in sicer solastni delež 1/2, sinu S. in gre v naravi za hišo. Spisovni podatki torej niso vzbujali dvomov v navedbe dedičev, da gre v tem primeru za tisto premoženje, ki ga po oporoki pridobi sin S. in pritožnik kakih dokazov za navržene pritožbene navedbe ne ponuja. Nima prav pritožnik tudi, ko meni, da je sodišče nepravilno ugotovilo, da so otroci z materjo tudi zakoniti dediči, vsak do 1/4. Ker predmet oporoke ni bilo vse premoženje, pač pa le nepremičnine, dedujejo drugo premoženje dediči na podlagi zakona, saj ga oporoka ni zaobjela. Tudi ne drži, da ni sodišče odredilo vknjižbe služnostne pravice v korist zapustnikove vdove, M. B., pri vseh nepremičninah. Iz izreka pod točko III izhaja, da je pri vseh nepremičninah, ki so predmet dedovanja, odrejena vknjižba dosmrtnega užitka.Pravilno pa pritožnik opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje, ko je odredilo potrebne vpise, navesti tudi pri vložni št. 280 k.o. ..., katere so parcele, ki so predmet te odredbe. Zemljiško knjižni vložek je le zbirnik nepremičnin, sklep o dedovanju pa mora vsebovati parcelne številke, nepremičnina je namreč glede na določbo 18. čl. Stvarnopravnega zakonika prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Po določbi 31. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-I) pa mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za vpis (kar sklep o dedovanju je - 6. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK - I), označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak nepremičnine pa je v primeru zemljiške parcele parcelna številka in oznaka katastrske občine (5. tč. 3. čl. ZZK), torej ne vložna številka. V tem delu je utemeljeni pritožbi zato sodišče druge stopnje ugodilo tako, da je sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo tako, da je nepremičnina, ki je predmet dedovanja, označena tudi s številko parcele (parceli št. 999/7 in 1004/36, ki sta, kot izhaja iz podatkov v spisu - list. št.6 - vpisani pod to vložno številko pri k.o. L.), sicer pa neutemeljeno pritožbo iz že navedenih razlogov zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. tč. 365. čl. ZPP).