Jedro

V konkretni zadevi pa se tožba nanaša na protipravno ravnanje druge toženke v pravnomočno končani zadevi, v kateri je ta zastopala tožnico v sporu zaradi ugotavljanja skupnega premoženja. Ker pa se njeni ugovori v tej pravdi navezujejo tudi na očitke o procesno in materialnopravno zmotnem ravnanju oz. presojanju sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani kot tudi Višjega sodišča v Ljubljani, kar naj bi izključilo protipravnost ravnanja in odškodninsko odgovornost druge toženke, je po oceni Vrhovnega sodišča lahko okrnjena objektivna nepristranskost obeh sodišč oz. ustvarjen videz pri drugi toženki in tudi v javnosti, da sodniki omenjenih sodišč ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti oz. nepristransko.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog druge tožene stranke za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je podan dvom v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani. Tožnica v predmetni zadevi zahteva povračilo škode, ki naj bi nastala zaradi postopanja druge toženke v pravdi naslovnega sodišča P 1960/2016-I, v kateri je zastopala tožnico. Druga toženka zavrača odgovornost, v predmetni zadevi dokazuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka na prvi in drugi stopnji. Poudarja, da bo treba presoditi, ali je za nastalo škodo odgovorna druga toženka kot pooblaščenka tožnice v navedeni zadevi, ali pa Okrožno sodišče v Ljubljani in Višje sodišče v Ljubljani. Zaradi zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča pa te presoje ne moreta opraviti isti sodišči prve in druge stopnje, katerima se očita pristransko in nezakonito sojenje.

2.Predlog je utemeljen.

3.Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Temeljni namen delegacije pristojnosti je med drugim tudi potreba po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

4.Vrhovno sodišče sicer najprej ugotavlja, da se odločbe Vrhovnega sodišča, na katere se v podkrepitev svojega predloga sklicuje druga toženka, neposredno ne prilegajo konkretni situaciji. V predlogu naštetih sklepih I R 190/2023, I R 170/2018, I R 137/2018, I R 218/2018, III R 1/2016, I R 58/2011, I R 120/2009 in I R 57/2001, so bili vloženi odškodninski zahtevki zaradi protipravnega ravnanja pri sodnem odločanju. V konkretni zadevi pa se tožba nanaša na protipravno ravnanje druge toženke v pravnomočno končani zadevi, v kateri je ta zastopala tožnico v sporu zaradi ugotavljanja skupnega premoženja. Ker pa se njeni ugovori v tej pravdi navezujejo tudi na očitke o procesno in materialnopravno zmotnem ravnanju oz. presojanju sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani kot tudi Višjega sodišča v Ljubljani, kar naj bi izključilo protipravnost ravnanja in odškodninsko odgovornost druge toženke, je po oceni Vrhovnega sodišča lahko okrnjena objektivna nepristranskost obeh sodišč oz. ustvarjen videz pri drugi toženki in tudi v javnosti, da sodniki omenjenih sodišč ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti oz. nepristransko.

5.Vrhovno sodišče je ob povedanem sklenilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Celju.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.