Jedro

Revizija je izredno pravno sredstvo in je dopustna iz razlogov, ki jih določa ZPP. Očitek tožnika, da bi moralo sodišče upoštevati vsako vlogo, pa ne predstavlja katerega izmed revizijskih razlogov po 370. členu ZPP, kar prav tako pojasni že tožena stranka. Tožnik ni izkazal, da obstaja kateri izmed razlogov za vložitev revizije, prav tako tudi ni izkazal, da bi imel v postopku z revizijo zoper predmetni sklep verjetne izglede za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v revizijskem postopku zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1817/2017 z dne 29. 11. 2017. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka pojasnjuje, da se pri presoji pogojev za dodelitev BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP. Sklicuje se na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V nadaljevanju navaja, da je tožnik dne 3. 4. 2017 vložil tožbo zaradi plačila odškodnine v višini 1.000,00 EUR. Tožba je bila nerazumljiva in nepopolna, tožnik pa je kljub pozivu ni ustrezno dopolnil. V dopolnitvi ni opredelil tožbenega zahtevka, ki je obvezna sestavina tožbe, prav tako tožba ni bila vložena v zadostnem številu izvodov, zato ni bila primerna za obravnavo. S sklepom P 89/2017 z dne 13. 6. 2017 je Okrajno sodišče v Kranju tožbo zavrglo, Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom I Cp 1817/2017 z dne 29. 11. 2017 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tožnik želi vložiti revizijo zoper omenjeni sklep Višjega sodišča, saj meni, da bi moralo sodišče upoštevati vsako vlogo, želi pa tudi izločitev višje sodnice, saj je ta sodila že v več zadevah tožnika. Tožena stranka pojasnjuje, da očitek tožnika, da bi moralo sodišče upoštevati vsako vlogo, ne predstavlja katerega izmed revizijskih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), dejstvo, da naj bi višja sodnica že sodelovala pred sodiščem na prvi stopnji v drugih pravdah, v katerih je bil tožnik udeležen kot pravdna stranka, pa ne more biti razlog za njeno izločitev. Tožnik torej ni izkazal, da obstaja razlog za vložitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani po 370. členu ZPP, ni izkazal, da bi imel v postopku z revizijo zoper predmetni sklep verjetne izglede za uspeh oziroma da bi bilo to izredno pravno sredstvo razumno vložiti. Tožena stranka je zato zavrnila prošnjo za dodelitev BPP iz razloga neizpolnjevanja vsebinskega kriterija za dodelitev BPP.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in navaja, da BPP potrebuje za vložitev revizije. Živi v pomanjkanju in želi odškodnino, odvetnika pa potrebuje za vložitev revizije, saj le-te sam ne more vložiti. Ustavne pritožbe pa ne more vložiti, preden niso izkoriščena vsa pravna sredstva.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju ponovno ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

7. Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je potrebno pri dodelitvi BPP kot pogoj upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine morata biti oba predhodno navedena pogoja kumulativno izpolnjena. V obravnavanem primeru pa tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan.

8. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil tožbo zaradi odškodnine. Tožba je bila s sklepom P 89/2017 z dne 13. 6. 2017 zavržena. Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo. Sedaj pa želi tožnik BPP za vložitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1817/2017 z dne 29. 11. 2017. 9. Kot pravilno pojasni tožena stranka, je bil sklep o zavrženju tožbe izdan dne 13. 7. 2017, to je pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), zato bi sodišče v primeru revizijskega postopka uporabilo določbe ZPP, ki so veljale pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Revizija je izredno pravno sredstvo in je dopustna iz razlogov, ki jih določa ZPP. Očitek tožnika, da bi moralo sodišče upoštevati vsako vlogo, pa ne predstavlja katerega izmed revizijskih razlogov po 370. členu ZPP, kar prav tako pojasni že tožena stranka. Sodišče še dodaja, da se z revizijo izpodbija že pravnomočna sodna odločba, zato ni dovoljena zoper vse pravnomočne odločbe, pač pa le zoper tiste, za katere tako predvideva zakon. Kdaj je revizija zoper sklep dovoljena, določa 384. člen ZPP. Ta določa, da je revizija dovoljena zgolj zoper sklepe, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan, pod pogojem, da bi bila v sporu sicer dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo (odločitev o glavni stvari). Tožnik želi vložiti revizijo zoper sklep o potrditvi sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe, ki pa tudi ni eden izmed sklepov, ki jih določa tretji odstavek 384. člena ZPP.

10. Tožnik ni izkazal, da obstaja kateri izmed razlogov za vložitev revizije, prav tako tudi ni izkazal, da bi imel v postopku z revizijo zoper predmetni sklep verjetne izglede za uspeh, oziroma da bi bilo to izredno pravno sredstvo razumno vložiti. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP, in je tožnikovo prošnjo zavrnila.

11. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita, sodišče tudi ni našlo kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Ker v zadevi o pravno relevantnih dejstvih med strankama ni spora, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.