Jedro

Po določbi 1. odstavka 67. člena SPZ imajo solastniki pravico skupno uporabljati stvar v solastnini. Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot (med drugim) določitev načina rabe stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov. Pri gradnji gre že po naravi stvari za trajen poseg, ki lahko bistveno vpliva na način rabe nepremičnine in s tem ne pravice drugih solastnikov, zato je potrebno soglasje vseh solastnikov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor je z izpodbijano odločbo kot drugostopenjski upravni organ odpravilo gradbeno dovoljenje Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik, št. 351-1486/2009-25 z dne 25. 2. 2010, izdano tožeči stranki za gradnjo stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 552/5 k.o. ..., in zavrnilo njen zahtevek za izdajo tega gradbenega dovoljenja. V obrazložitvi navaja, da tožeča stranka ni izkazala pravice graditi za poseg na zemljišču, prek katerega je predviden priključek obravnavanega objekta na javni vodovod. Gre za parcelo št. 200/1 k.o. ..., ki je po podatkih zemljiške knjige v solasti 64 solastnikov, med katerimi je sicer v deležu do 36/4347 tudi tožeča stranka, kar pa ji še ne daje pravice, da bi na tej parceli izvajala gradbena dela. Gradnja vodovodnega priključka namreč ne predstavlja sorazmerne posesti in rabe solastne stvari, temveč izvedbo del izven okvirov rednega upravljanja, za kar bi tožeča stranka po določbah Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) morala pridobiti soglasje vseh solastnikov. Šele pridobitev teh soglasij bi pomenila, da je tožeča stranka na tej parceli pridobila pravico graditi. Taka soglasja niso priložena upravnemu spisu, niti jih prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe ne omenja, temveč opira svoje ugotovitve o izkazani pravici graditi zgolj na solastništvo tožeče stranke na navedeni parceli. Tako stališče po mnenju drugostopenjskega organa ni pravilno, saj upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nima pooblastila dovoljevati posegov v lastninsko pravico tretjih oseb. Ker je po določbi 6. točke 1. odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izkazanost pravice graditi eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, ta pogoj pa v obravnavani zadevi ni bil izpolnjen, je bilo treba zahtevek tožeče stranke zavrniti. Drugostopenjski organ dodaja še, da vse navedeno načeloma velja tudi za dostop do nameravane gradnje, ki naj bi potekal prek iste parcele, vendar v postopku pred prvostopenjskim upravnim organom dejansko stanje ni bilo razčiščeno do take mere, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali bodo tudi za ureditev dostopa potrebna kakšna gradbena dela.

Tožeča stranka se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v kateri navaja, da ima po določbi 1. odstavka 66. člena člena SPZ vsak solastnik pravico imeti solastno stvar v posesti in jo uporabljati skupaj z ostalimi solastniki. Priključitev na javni vodovod prek zgoraj navedene parcele ne bo povzročila nobene dejanske spremembe nepremičnine, njene obremenitve ali poslabšanja, zato predstavlja njeno redno rabo v okviru 66. člena SPZ, ne pa posega, s katerim bi morali soglašati vsi solastniki. Ne parcela, ne njena vrednost zaradi tega posega ne bosta spremenjeni. Ostali solastniki jo bodo lahko uporabljali na popolnoma enak način kot doslej, zato ne gre v poseg v njihovo solastninsko pravico. Poleg tega pritožnik, ki je vložil pritožbo, na podlagi katere je bila izpodbijana odločba razveljavljena, ni izkazal upravičenega interesa za vložitev te pritožbe, saj ni z ničemer izkazal, da bi bile z izdanim gradbenim dovoljenjem kakorkoli prizadete njegove pravice, povezane z uporabo nepremičnine. Pritožba tudi ni bila vložena zaradi posega v solastninsko pravico, temveč zgolj zaradi dostopa do parcele, ki pa ni predmet gradbenega dovoljenja. Drugostopenjski upravni organ je spregledal tudi, da je predmetna parcela v lasti agrarne skupnosti, ki jo je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravilno zastopal predsednik upravnega sveta, ki ni nasprotoval izdaji gradbenega dovoljenja. Ker agrarno skupnost zastopa in predstavlja le on, bi bil le on upravičen vložiti pritožbo. Tožeča stranka iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, poleg tega pa toženi stranki naloži povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče je tožbo vročilo toženi stranki, ki je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno navaja tožena stranka, mora pristojni organ za gradbene zadeve pred izdajo gradbenega dovoljenja med drugim preveriti tudi, ali ima investitor pravico graditi (6. točka 1. odstavka 66. člena ZGO-1). Pravica graditi po tem zakonu je lastninska ali kakšna druga stvarna oziroma obligacijska pravica, ki investitorju omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini. Ker je predmet gradbenega dovoljenja tudi priključevanje obravnavanega objekta na javno-komunalno infrastrukturo, mora investitor izkazati pravico graditi tudi na zemljiščih, po katerih potekajo ti priključki.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka solastnik parcele št. 200/1 k.o. ..., po kateri naj bi potekal priključek obravnavanega objekta na vodovodno omrežje, v deležu do 36/4347. Prav tako ni sporno, da omenjena parcela predstavlja premoženje agrarne skupnosti, predsednik agrarne skupnosti pa se z gradnjo strinja. Med strankami je sporno le to, ali tožeča stranka na podlagi teh okoliščin izkazuje pravico graditi.

Upravičenja solastnikov do stvari v solastnini ureja SPZ (Uradni list RS, št. 87/2002) v 67. členu. Po določbi 1. odstavka tega člena imajo solastniki pravico skupno uporabljati stvar v solastnini, za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari pa je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (2. odstavek 67. člena). Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot (med drugim) določitev načina rabe stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov (5. odstavek 67. člena).

Navedenih določb SPZ po presoji sodišča nikakor ni mogoče razlagati tako, da bi tožeča stranka zgolj na podlagi svojega solastniškega deleža na nepremičnini pridobila na tej nepremičnini tudi pravico graditi. Pri gradnji gre namreč že po naravi stvari za trajen poseg, ki lahko bistveno vpliva na način rabe nepremičnine in s tem na pravice drugih solastnikov. Tožeča stranka zato tudi po presoji sodišča ne izkazuje pravice graditi na obravnavanem zemljišču, če za to nima soglasja vseh solastnikov (takšno je tudi stališče sodne prakse, prim. npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. opr. št. X Ips 3/2006 z dne 14. 4. 2010).

Po določbi 2. odstavka 2. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94 in nadaljnji, dalje ZPVAS) agrarna skupnost ni pravna oseba in zato tudi ne more biti nosilec pravic in obveznosti. To pomeni, da ne more veljavno razpolagati s stvarnimi pravicami svojih članov. Agrarna skupnost je sicer pravna skupnost ter iz nje izvirajo določeni pravni učinki, a nikakor ne takšni, da bi bila nosilec stvarno pravnih pravic (11. člen ZPVAS). Celo v primeru, če bi bilo pri obravnavani nepremičnini v zemljiški knjigi vpisano ime agrarne skupnosti (v obravnavni zadevi sicer ni tako), bi bili nosilci pravic in obveznosti še vedno solastniki te nepremičnine (1. alinea 12. člena ZPVAS), kar pomeni, da je morebitno soglasje predsednika agrarne skupnosti za ugotavljanje pravice graditi na tej nepremičnini brezpredmetno.

Glede na izrecno tožbeno navedbo sodišče dodaja še, da po določbi 2. odstavka 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB in nadaljnji, ZUP), organ druge stopnje preizkusi po uradni dolžnosti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Ravnanje drugostopenjskega upravnega organa v obravnavani zadevi, ko je prvostopenjsko odločbo odpravil zaradi kršitve materialnega zakona, ki je pritožnik ni izrecno navedel v pritožbi, je bilo torej pravilno in v skladu z navedeno zakonsko določbo.

Iz navedenih razlogov je ugotovitev tožene stranke, da tožeča stranka ne razpolaga s pravico graditi na zemljišču, prek katerega naj bi potekal priključek nameravane gradnje na komunalno javno infrastrukturo, pravilna, enako kot tudi njena odločitev, da zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah 1. odstavka 66. člena ZGO-1. To pomeni, da je tožba neutemeljena, zato jo je sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in nadaljnji, dalje ZUS-1) zavrnilo.

Ker v tožbi niso bila navedena nobena nova dejstva ali dokazi, ki bi utegnili biti pomembni za odločitev, je sodišče o zadevi na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji.