Izvajanje videonadzora s strani soseda

Datum

23.07.2024

Številka

07121-1/2024/841

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z videonadzorom. Sklicujete se na izdano mnenje IP št. 07121-1/2021/638 z dne 2. 4. 2021 in sprašujete, kako naj dobite dokaz, da sosed snema vašo nepremičnino. Opisujete, da sosedove kamere omogočajo nočno snemanje z uporabo IR svetlobe, kar pomeni, da se na sosedovi kameri prižgejo luči ob premikanju na vašem posestvu. Menite, da bi sosed moral namestiti kamero tako, da bi snemala samo njegovo posest. Predlagate, da bi se zadeva lahko razrešila na ta način, da bi ob prijavi na kraj prišel inšpektor oz. policija, ki bi ugotovila, da se ob premikanju na vaši parceli sproži kamera, da bi po uradni dolžnosti zahtevali dostop do kamer in pregled posnetkov. Na naslovu, s katerega se snema, ima vaš sosed sedež družbe z omejeno odgovornostjo.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za videonadzor, ki ga posameznik izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se Splošna uredba (na kar je vezana pristojnost IP) načeloma ne uporablja, razen v primeru, ko bi posameznik videonadzor izvajal ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti oziroma bi posnetke posredoval nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavil na internetu, oziroma kolikor videonadzor pomeni snemanje javnega prostora.

V primeru, ko pa bi šlo za sum kršitve varstva osebnih podatkov, lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko obstajajo konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo.

Posamezniku so v primeru, ko se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, na voljo instituti civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

IP uvodoma pojasnjuje, da se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Konkretno to pomeni, da če posameznik videonadzor izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se taka obdelava podatkov praviloma šteje kot obdelava za osebno uporabo in domače potrebe. Videonadzor izključno svoje posesti v vsakem primeru zapade pod domačo uporabo. Skladno z 18. uvodno izjavo k Splošni uredbi pa je uporaba podatkov za lastne, domače namene presežena, če posameznik videonadzor izvaja ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti. Uporaba za osebne oz. domače potrebe je presežena npr. tudi v primeru, da posameznik posnetke posreduje nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavi na internetu oziroma, kolikor videonadzor pomeni snemanje javnega prostora.

V kolikor pa posameznik videonadzorne posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo (in so na njih posamezniki določljivi), oziroma, kadar videonadzor pomeni snemanje javnega prostora, lahko gre za sum kršitve varstva osebnih podatkov. Nujno pa je opozoriti, da lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko za to obstaja utemeljen sum kršitve določb ZVOP-2 oz. Splošne uredbe in ko je to v javnem interesu, ker zatrjevana kršitev predstavlja znaten vpliv na varstvo zasebnosti prizadetega posameznika oz. družbe kot celote. Kot smo pojasnili v citiranem mnenju št. 07121-1/2021/638 z dne 2. 4. 2021 morajo biti za obstoj utemeljenega suma kršitve biti podani konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali da posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo. Kot dokaz IP skladno z ustaljeno prakso šteje konkretni videoposnetek ali posnetek zaslonske slike, iz katerih je jasno razvidno, da posameznik z videonadzornim sistemom dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti in so posnetki takšne kakovosti, da omogočajo prepoznavo posameznikov. Slednje je v primeru izvajanja videonadzora s strani posameznika še posebej pomembno, saj vstop v stanovanje zaradi ustavne določbe o nedotakljivosti stanovanja ni dopusten brez odredbe sodišča, poleg tega pa že zgolj sama uvedba inšpekcijskega postopka zoper posameznika - fizično osebo, pomeni poseg v njegovo zasebnost. Upoštevati je tudi treba, da iz pogleda na postavljeno kamero še ni mogoče ugotoviti, kaj ta dejansko snema, če sploh, saj se v praksi pogosto dogaja, da imajo posamezniki postavljene zgolj "slepe kamere", ki v resnici ne snemajo in imajo le preprečevalni učinek - v tem primeru ne nastaja zbirka osebnih podatkov, zato IP ni pristojen za posredovanje. Mogoče je tudi, da so posnetki tako slabe kvalitete, da posameznikov na posnetkih ni mogoče prepoznati. Namreč, če posamezniki na posnetkih sploh niso določljivi (npr. zaradi kota snemalnega kadra, ločljivosti posnetka ali drugega razloga), v tem primeru ne bi šlo za obdelavo v smislu Splošne uredbe.

Ob tem IP dodaja, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, lahko uveljavljate svoje pravice pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, podan na pristojni policijski postaji.

Več informacij o izvajanju videonadzora lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora, oz. na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

Lep pozdrav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo