Jedro

Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot pravilno opozarja pritožba, razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza z vpogledom v tahograf in primerjavo tamkajšnjih zapisov hitrosti vozila z izmerjeno hitrostjo, ki je bila zabeležena na laserskem merilniku hitrosti, niso prepričljivi. Prvo sodišče pa je, kot izpostavlja pritožba tudi spregledalo, da je storilec že v vloženi ZSV predlagal, da se pridobi poleg certifikata o skladnosti za navedeni laserski merilnik in potrdila o usposobljenosti za policista R. R. tudi izpis meritev iz laserskega merilnika, do česar se prvo sodišče ni opredelilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče v hitrem postopku o prekršku storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) delno ugodilo in je plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa (Policijske postaje Šmarje pri Jelšah) po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka člena 2 ZP-1 spremenilo v delu, ki se nanaša na pravno opredelitev prekrška tako, da se poslej storilcu očita storitev prekrška po 2. točki šestega odstavka člena 46 ZPrCP in v delu glede izrečene sankcije, ki se storilcu za navedeni prekršek izreče poslej v višini 120,00 EUR. V preostalem delu pa je storilčevo ZSV zavrnilo kot neutemeljeno in mu (nepravilno) v plačilo naložilo tudi sodno takso.

2. Taki odločitvi nasprotuje storilec s pravočasno vloženo pritožbo po svojih zagovornikih z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka o prekršku in kršitve materialnih določb zakona in predlaga, da se pritožbi tako ugodi, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma, da se ugodi vloženi ZSV in se postopek o prekršku ustavi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Prvo sodišče je po vloženi ZSV storilca ob upoštevanju določbe četrtega odstavka člena 65 ZP-1 dopolnilo dokazni postopek, ki ga je pred tem izvedel že prekrškovni organ in v ta namen zaslišalo poleg storilca še oba poslujoča policista R. R. in M. M. ter vpogledalo razpoložljive listinske dokaze in na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da ni nobenega dvoma o tem, da je storilec kritičnega dne (22. 1. 2021) ob 09:43 uri bil udeležen s tovornim vozilom v cestnem prometu v samem naselju ... in da je tam s tem vozilom prekoračil tam omejeno hitrost (50 km/h na ta način, da je vozil s hitrostjo najmanj 62 km/h). Ni sledilo vloženi ZSV storilca, da je sicer prekoračil dovoljeno hitrost, vendar pa je v času storitve prekrška vozil le s hitrostjo 60 km/h, ne pa 67 km/h, pri čemer se je storilec skliceval na izpis iz tahografa, ki sicer z enournim zamikom prikazuje vožnjo njegovega vozila le s hitrostjo do 60 km/h, ne pa s tolikšno hitrostjo, kot mu očita prekrškovni organ.

5. Taki odločitvi pritožba najprej nasprotuje z utemeljevanjem pritožbenega razloga kršitev materialnih določb zakona in v tem delu izpostavlja, da iz opisa dejanskega stanja ne izhaja, da je omejitev hitrosti na odseku, kjer bi meritve naj bile izvajane, resnično 50 km/h in da prekrškovni organ tudi nikjer ni navedel, kje bi se znak za omejitev oziroma za začetek naselja naj nahajal in v ta namen tudi ni predložil nobenih dokazov. Take pritožbene navedbe so neutemeljene. Drži, da je za ugotovitev, ali je posamezni voznik v cestnem prometu prekoračil dovoljeno in omejeno hitrost v naselju ključnega pomena, ali je ta prekoračitev dejansko bila izvedena znotraj naselja, ali morda izven naselja saj so temu ustrezno določene tudi sankcije za prekoračitev hitrosti po določbah ZPrCP. Vendar pa protispisno pritožnik navaja, da prekrškovni organ tega v opisu dejanja in ob predložitvi dokazov prvemu sodišču po vložitvi ZSV s strani storilca ni določno navedel. Iz opisa dejanskega stanja namreč izhaja, da je meritev bila opravljena na razdalji 429 metrov v času, ko se je storilec približeval mestu, kjer so se meritve hitrosti opravljale. Naselje ..., kjer pa so se izvajale meritve hitrosti pa kaže videz naselja, saj so iz ene ali pa iz obeh strani ceste vrste ali skupine stavb, sam kraj pa je tudi označen s prometnim znakom številka 2434 (ime naselja – ...). Mesto meritev – makadamsko parkirišče podjetja T. pa je od prometnega znaka številka 2434 (...) bilo oddaljeno v času meritve 1100 metrov, storilec pa je bil ustavljen in kontroliran na makadamskem parkirišču podjetja T., tam pa mu je bil prekršek tudi predočen in izmerjena hitrost na laserskem merilniku hitrosti tudi pokazana. Povedano pomeni, da pritožbena trditev o tem, da prekrškovni organ ni izkazal, da je v konkretnem primeru bila meritev izvajana znotraj naselja in da je tam omejena hitrost na 50 km/h, ne drži. 6. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je pritožnik kot storilec prekrška že v vloženi ZSV predlagal, da sodišče pridobi izpis merite iz laserskega merilnika, s katerim je bila njemu kritičnega dne merjena hitrost, sodišče pa tega ni pribavilo in je večjo mero poklonilo izpovedbam obeh policistov, ki sta opravljala meritve hitrosti in njunemu zapisniku, kot pa dokumentu, ki ga je izdelala certificirana naprava za nadzor hitrost v vozilu. Pritožba pa s takim poslovanjem sodišča, ko je neutemeljeno zavrnilo dokaz z vpogledom v laserski merilnik, vidi kršitev storilčeve pravice do obrambe, še zlasti, ker se je storilec ves čas skliceval na tahograf, ki je redno pregledan s strani pooblaščene osebe in o tem tudi predložil potrdilo in ki je izkazoval, da v času storitve prekrška ni vozil s hitrostjo, ki bi bila večja od 60 km/h. Ker gre za izpis dveh certificiranih naprav pa po prepričanju pritožbe to pomeni, da bi sodišče v vsakem primeru moralo slednje preveriti.

7. Materialna pravica vsakega storilca je, da se v postopku o prekršku zagovarja, predlaga dokaze in daje druge predloge, da vloži pritožbo in uporablja druga pravna sredstva, le z uresničevanjem materialne obrambe pa se zagotavlja tudi potrebna kontradiktornost v postopku o prekršku, ki daje sodišču zanesljivo podlago, da v skladu z določbo člena 68 ZP-1 sledi načelu materialne resnice in popolnoma in po resnici ugotovi vsa tista dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe oziroma zakonite odločbo o prekršku.

8. Pregled spisovnega gradiva v nakazani smeri pokaže, da je storilec po prejetju PN prekrškovnega organa že v vloženi ZSV z dne 28. 1. 2021 trdil, da je vozil s tovornim vozilom v naselju ... in da je prekoračil tam dovoljeno hitrost, ki pa ni bila višja kot 60 km/h in se je pri tem skliceval na zapis tahografa njegovega vozila, izrecno pa je predlagal, da se za razjasnitve teh okoliščin pribavi izpis laserskega merilnika hitrosti, s katerim je policijska patrulja kritičnega dne opravljala kontrolo prometa in ugotavljala morebitne kršitve ZPrCP in da se naj posledično izpisi te naprave primerjajo z ugotovitvami predloženega izpisa iz tahografa. Prvo sodišče je, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in tudi iz razpoložljivega spisovnega gradiva s strani prekrškovnega organa zahtevalo predložitev certifikata o skladnosti z merilniki hitrosti znamke Trafi Patrol XR serijske številke ... in pa potrdilo o usposobljenosti policista R. R. za rokovanje s tem merilnikom, kar je prekrškovni organ prvemu sodišču predložil 23. 11. 2021. Po zaslišanju storilca in obeh poslujočih policistov se je torej zadovoljilo z navedenima listinama in v tako dopolnjenem dokaznem postopku zaključilo, da nima pomislekov v pravilnost meritve hitrosti, ker je te meritve opravljal strokovno usposobljeni policist, za tahograf pa je navedlo, da to ni sredstvo, ki bi bilo namenjeno merjenju hitrosti, zato ni izvedlo dokaznega predloga z vpogledom v tahograf v vozilu.

9. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot pravilno opozarja pritožba razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza z vpogledom v tahograf in primerjavo tamkajšnjih zapisov hitrosti vozila z izmerjeno hitrostjo, ki je bila zabeležena na laserskem merilniku hitrosti, niso prepričljivi. Prvo sodišče pa je, kot izpostavlja pritožba tudi spregledalo, da je storilec že v vloženi ZSV predlagal, da se pridobi poleg certifikata o skladnosti za navedeni laserski merilnik in potrdila o usposobljenosti za policista R. R. tudi izpis meritev iz laserskega merilnika, do česar se prvo sodišče ni opredelilo. Drži sicer, da tahograf ni uradno sredstvo, namenjeno za merjenje hitrosti, temveč služi za podatek o tem, kako poteka vožnja posameznega tovornega vozila v cestnem prometu, zlasti, kar zadeve omejitve glede aktivnosti voženj posameznega vozila, vendar pa glede na s strani storilca predložen izpis tahografa za kritični čas in ob odsotnosti pribave izpisa meritev hitrosti za laserski merilnik, ki se je uporabljal v kritičnem času, do česar se prvo sodišče ni opredelilo, ne daje zadostno podlago za odločitev, ki jo je sprejelo prvo sodišče. Ker ima pritožba prav, da prvo sodišče za neizvedbo s strani storilca predlaganih dokazov ni navedlo prepričljivih razlogov in je s tem kršilo določbo prvega odstavka člena 90 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu z določbo petega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo temu sodišču v nov postopek.

10. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče dopolniti dokazni postopek tako, da bo moralo pribaviti s strani storilca tekom postopka predlagan izpis meritev za merilnik hitrosti, ki ga je v kritičnem času uporabljal poslujoči policist in s katerim naj bi bila izmerjena hitrost storilčevemu vozilu, izsledke tako pribavljenega izpisa meritev pa bo moralo primerjati z izpisom iz tahografa, ki ga je predložil storilec že tekom postopka (po potrebi pa v zvezi s tem angažirati tudi ustreznega strokovnjaka), šele na podlagi tako dopolnjenega dokaznega postopka pa bo lahko znova odločalo o tem, ali je storilec v kritičnem času v naselju Pristava pri Mestinju dejansko vozil s hitrostjo najmanj 62 km/h ali le s hitrostjo 60 km/h, kot ves čas sam trdi že v vloženi ZSV in pri slednjem vztraja tudi v vloženi pritožbi.