Jedro

Sklep o napotitvi na pravdo je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče strankam določi vlogo tožnika in toženca v pravdnem postopku, v katerem se bodo razreševala sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o glavni stvari (predhodno vprašanje). V izreku napotitvenega sklepa mora zato navesti kdo in zoper koga mora vložiti tožbo ter kaj je sporno.

Ni naloga nepravdnega sodišča, da oblikuje tožbeni zahtevek, ki naj ga na pravdo napotena stranka uveljavlja. Sodišče mora v napotitvenem sklepu strankama določiti vlogo tožeče in tožene stranke ter pojasniti zakaj je potrebna napotitev na pravdo. Točno kakšno tožbo oziroma tožbo s kakšnim tožbenim zahtevkom bo vložila, pa je v dispoziciji na pravdo napotene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagatelj sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, da zoper predlagatelja vloži tožbo na ugotovitev, da je izključni lastnik nepremičnin parc. št. 7/1 in 7/2, obe k. o. X, (podredno) da njegov solastniški delež na nepremičnini parc. št. 7/1 znaša 2/3, predlagateljev pa 1/3. 2. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče razveljavi prvostopenjski sklep in vrne zadevo v ponovno odločanje. Izrek sklepa ni jasen in razumljiv, ker v njem ni natančno navedeno, kaj je sporno pravno razmerje in medsebojno razmerje primarnosti in podrejenosti. To predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Primerno in pravno bolj utemeljeno bi bilo, če bi sodišče na pravdo napotilo predlagatelja.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Obrazloženo pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in predlaga, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep o napotitvi na pravdo na podlagi 9. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče strankam določi vlogo tožnika in toženca v pravdnem postopku, v katerem se bodo razreševala sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o glavni stvari (predhodno vprašanje). V izreku napotitvenega sklepa mora zato navesti kdo in zoper koga mora vložiti tožbo ter kaj je sporno. To je sodišče v obravnavanem primeru storilo. Jasno je določilo vlogo tožnika in toženca v pravdnem postopku. Iz izreka sklepa pa jasno izhaja tudi, da je sporno lastništvo nepremičnin, ki se delijo v nepravdnem postopku oziroma solastninski deleži. Izrek sklepa je tako povsem jasen in razumljiv.

6. Zakaj se je odločilo za tako napotitev, kot izhaja iz izreka sklepa, pa sodišče pojasni v obrazložitvi. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa povzelo bistvene navedbe obeh strank, na podlagi katerih je pravilno zaključilo, da med njima obstaja spor o lastništvu nepremičnin, ki se delijo, in o velikosti deležev strank na predmetu delitve. Sledi jasna in natančna obrazložitev razlogov, ki so sodišče vodili v sklep, da je treba na pravdo napotiti nasprotnega udeleženca, ker je njegova pravica glede na zemljiškoknjižno stanje in domnevo iz prvega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) manj verjetna (drugi odstavek 9. člena ZNP). Ker iz navedb nasprotnega udeleženca izhaja, da podredno zatrjuje, da je njegov delež na nepremičninah, ki se delijo, večji od polovičnega (zakonska domneva iz drugega odstavka 65. člena SPZ), je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo tudi za dokazovanje večjega deleža od tistega, ki bi mu šel ob upoštevanju zakonske domneve. Ni naloga nepravdnega sodišča, da oblikuje tožbeni zahtevek, ki naj ga na pravdo napotena stranka uveljavlja. Sodišče mora v napotitvenem sklepu strankama določiti vlogo tožeče in tožene stranke ter pojasniti zakaj je potrebna napotitev na pravdo. Točno kakšno tožbo oziroma tožbo s kakšnim tožbenim zahtevkom bo vložila, pa je v dispoziciji na pravdo napotene stranke.

7. V izpodbijanem sklepu ugotovljenega dejanskega stanja nasprotni udeleženec ne izpodbija obrazloženo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je odločitev o napotitvi nasprotnega udeleženca na pravdo, v kateri se bo odločilo o (so)lastništvu na predmetu delitve, materialnopravno pravilna. Izrek izpodbijanega sklepa je jasen in razumljiv, pa tudi v nasprotju z jasnimi in konsistentnimi razlogi izpodbijanega sklepa ni, tako da kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Prav tako ne sicer izrecno uveljavljena, a s strani pritožnika neobrazložena kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik niti ni navedel katero napako naj bi storilo sodišče pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov. Ker tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče prve stopnje ni zagrešilo, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Pritožbene stroške je priglasil le predlagatelj, vendar mu jih višje sodišče ni priznalo, saj skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.