Jedro

Načelna dolžnost sodišča je, da izvede predlagane dokaze. Zavrnitev predlaganih dokazov utemeljujejo le upravičeni razlogi. Sodišče lahko utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagala tožena stranka, bi lahko izpovedale o tem, zakaj je bila tožnica negativno ocenjena v času poskusnega dela in bi lahko potrdile, da je bilo delo tožnice sproti spremljano, pojasnile pa bi lahko tudi ocene dela delavk, vključno s tožnico, za sporno obdobje, na katero se je ocena poskusnega dela nanašala, in ki jih je tožena stranka predložila sodišču. Dejstva, o katerih naj bi priče izpovedale, so v sporni zadevi odločilna za presojo pravilnosti in utemeljenosti ocene poskusnega dela tožnice. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih. Zato je očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku ter: - ugotovilo nezakonitost ter razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 2. 2016 (I. točka izreka); - ugotovilo, da tožnici ni prenehalo delovno razmerje dne 23. 2. 2016 in je trajalo do 18. 4. 2016 (II. točka izreka); - naložilo toženi stranki, da je za obdobje od 24. 2. 2016 do 18. 4. 2016 dolžna tožnici plačati nadomestilo osnovne plače v bruto znesku 800,00 EUR, povečano za dodatek za delovno dobo, od tega zneska obračunati in plačati davke in prispevke ter nato tožnici nakazati neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za plačo preteklega meseca, vse v 8 dneh, pod izvršbo (III. točka izreka) ter - naložilo toženi stranki plačilo stroškov postopka v znesku 218,40 EUR, ki jih je tožena stranka dolžna nakazati na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno opredelilo institut poskusnega dela oziroma njegov namen, ki je v ugotovitvi, ali delavka ustreza pričakovanjem tožene stranke. Sposobnost opravljati neko delo ne predstavlja le sposobnosti delavca, da dosega normo in zadovoljivo kvaliteto, temveč pomeni tudi ustrezno prizadevnost, skrbnost, zanesljivost, poštenost, primerno samokritičnost, odzivnost, sposobnost vključiti se v kolektiv, ustrezen odnos do nadrejenih in druge lastnosti, zaradi katerih delavec ustreza pričakovanjem delodajalca ali ne. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z lastno opredelitvijo poskusnega dela delodajalca to subjektivno stran - pričakovanje delodajalca, popolnoma zanemarilo, oziroma tega sploh ni ugotavljalo, zlasti ker ni izvedlo dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika in prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Zmotno je ugotovilo, da so očitki v odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeni, saj bi o uspešnosti opravljanja poskusnega dela lahko odločilo le, če bi zaslišalo zakonitega zastopnika in priče - vodjo A.A. in mojstrico - mentorico B.B., ki sta spremljali delo tožeče stranke. Zgolj na podlagi zaslišanja tožnice ni moglo ugotoviti, kako je tožnica opravljala svoje delo oziroma ali je ustrezala pričakovanjem delodajalca. Tudi če se je tožnica prvih štirinajst dni uvajala v delo in vadila na t. i. vajenicah, to ne pomeni, da njenega dela tedaj ni bilo možno oceniti, saj se tudi v fazi uvajanja šivilj dokaj hitro pokaže, če delavka šiva dovolj hitro in kvalitetno, v mesecu dni poskusnega dela pa se pokaže, ali je šivilja sposobna opravljati dokaj specifična in zahtevna dela (šivanje sedežnih prevlek za renomirane zahodnoevropske avtomobilske znamke). Tudi nedoseganja norme ni jemati dobesedno. Tožnica v času uvajanja res ni imela norme, jasno pa se je pokazalo, da je počasna šivilja. V nasprotju z zaključkom sodišča tožena stranka meni, da mesec in pol dela pri C., prej pa šivanje pri D. niso take izkušnje, ki bi same po sebi kazale, da je tožnica delala dobro in da ni bilo razlogov za oceno o neuspešno opravljenem poskusnem delu. Ker ni izvedlo dokazov, predlaganih s strani tožene stranke, je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, s tem pa je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zlasti ker je sodišče kljub dokaznemu predlogu za zaslišanje zakonitega zastopnika zaslišalo le eno stranko - tožnico, s čemer je kršilo pravila obojestranskega zaslišanja strank iz 258. člena ZPP. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj ni upoštevalo listinskih dokazov, predvsem ocene delavk in obvestila z dne 16. 2. 2016, ki kaže na napake pri delu oziroma na nekvalitetno delo tožnice. Iz obvestila tožnici in delavki E.E. z dne 16. 2. 2016 izhaja, da je bilo delavkama, zaradi napak pri šivanju, naloženo nadurno delo zaradi poprave napak oziroma označbe tistih izdelkov, ki se ne dajo popraviti. Tožena stranka predlaga spremembo izpodbijane sodbe ter zavrnitev tožbenega zahtevka oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je na obravnavi 14. 10. 2016 (prvi narok), ki sta se je udeležili le tožnica in njena odvetnica mag. F.F., tožena stranka pa kljub izkazanemu vabilu ne, zaslišalo tožnico, nato pa sprejelo sklep, da se ostali dokazni predlogi za zaslišanje prič in direktorja tožene stranke kot nepotrebni zavrnejo, ker je zadeva dovolj razjasnjena za odločitev. Na obravnavo je bil vabljen zakoniti zastopnik tožene stranke, ki na narok ni pristopil, niti ni pristopila vabljena priča A.A., za katera sta bili vabili izkazani.

6. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. Tožena stranka je v pritožbi utemeljeno uveljavljala to bistveno kršitev postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo zakonitega zastopnika in priče A.A., ki ju je sicer pravilno vabilo na narok za glavno obravnavo, vendar se je nista udeležila, prav tako pa ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče B.B., ki naj bi bila tudi seznanjena z delom tožnice v času poskusne dobe. Načelna dolžnost sodišča je, da izvede predlagane dokaze. Zavrnitev predlaganih dokazov utemeljujejo le upravičeni razlogi. Sodišče lahko utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagala tožena stranka, bi lahko izpovedale o tem, zakaj je bila tožnica negativno ocenjena v času poskusnega dela in bi lahko potrdile, da je bilo delo tožnice sproti spremljano, pojasnile pa bi lahko tudi ocene dela delavk, vključno s tožnico, za sporno obdobje (od 18. 1. do 12. 2. 2016), na katero se je ocena poskusnega dela nanašala, in ki jih je tožena stranka predložila sodišču. Dejstva, o katerih naj bi priče izpovedale, so v sporni zadevi vsekakor odločilna za presojo pravilnosti in utemeljenosti ocene poskusnega dela tožnice. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih.

7. V obravnavani zadevi je sodišče zaslišalo le tožnico, zakonitega zastopnika tožene stranke in vabljene priče A.A. pa ne, ker se obravnave nista udeležila, čeprav sta bila pravilno vabljena. Kljub temu, da se neupravičeno nista udeležila obravnave, je dejstvo, da je bilo toženi stranki z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje prič onemogočeno dokazovanje oziroma izpodbijanje navedb tožnice. Dejstvo, da je bila priča pravilno vabljena in ni pristopila na obravnavo, ne more iti v škodo toženi stranki, saj je vsak, kdor je povabljen za pričo, dolžan na povabilo priti in če ni z zakonom drugače določeno, mora tudi pričati (prvi odstavek 229. člena ZPP). Neupravičena odsotnost pravilno vabljene priče tudi ni utemeljen razlog za neizvedbo dokaza za njeno zaslišanje, saj ima sodišče možnost ukrepanja v skladu z 241. členom ZPP v povezavi z 237. členom ZPP (denarna kazen do 1.300 EUR, odreditev prisilne privedbe priče).

8. Pritožbi pa ni mogoče pritrditi v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita, da naj bi kršilo določbe 258. člena ZPP, oziroma pravilo obojestranskega zaslišanja strank iz te določbe. Zakoniti zastopnik je bil pravilno vabljen na narok za glavno obravnavo, z opozorilom, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla (drugi odstavek 258. člena ZPP, tretji odstavek 261. člena ZPP). Obravnave se ni udeležil niti ni svoje odsotnosti opravičil. Zato je sodišče ravnalo v skladu z določbo drugega odstavka 258. člena ZPP in zaslišalo samo tožnico in s tem ni kršilo nobenih določb ZPP.

9. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, ker gre za kršitve postopka, ki jih glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (4. točka 165. člena ZPP).