Jedro

Glede na navedeno bi morala predlagateljica v obravnavanem primeru poleg izbrisne pobotnice zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka z ustreznimi listinami izkazati, da ne v izvršilnem ne v stečajnem postopku ne more doseči s strani sodišča izdaje listine, na podlagi katere bi prišlo do izbrisa hipoteke in s tem tudi izbrisa zaznambe izvršbe, ker sta oba postopka pravnomočno zaključena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče) ugovor predlagateljice z dne 17.11.2023 kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep Dn 157911/2023, s katerim je bilo odločeno, da se izbris izvedene pravice ID 00000000 pri v uvodu navedenih nepremičninah ne dovoli. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da izbrisno dovoljenje, na podlagi katerega predlagateljica predlaga izbris izvedene pravice (hipoteke), ne more biti podlaga za izbris hipoteke in zaznambe izvršbe, vknjižene na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83078/2012. 2. Zoper sklep je predlagateljica vložila pritožbo. Ne strinja se s stališčem sodišča: - da izbrisno dovoljenje ne more biti podlaga za izbris hipoteke in zaznambe izvršbe, vknjižene na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83078/2012, ker je bilo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi, v 19. členu določeno, da se v 90. členu izbriše četrti odstavek Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki je določal, da se izbris zaznambe izvršbe in hipoteke dovoli na predlog, ki mu je priloženo notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka in - da je izbris zaznambe izvršbe in hipoteke dovoljen le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, ki je predlagalo vpis zaznambe izvršbe in hipoteke, in ne na podlagi notarsko overjene izbrisnega dovoljenja hipotekarnega upnika.

Izpostavlja, da tako imetnik pravice (upnik) kot lastnik nepremičnine (predlagateljica) soglašata z izbrisom hipoteke in zaznambe hipoteke ID 00000000, nastale na podlagi sklepa VL 83078/2012. V uvodu navedene nepremičnine, ki so obremenjene z navedeno pravico, je predlagateljica pridobila ex lege na podlagi določb ZGJS, vknjižbo lastninske pravice pa je dosegla z uveljavitvijo izločitvene pravice v stečajnem postopku nad družbo A. d.d.- v stečaju.

Izpostavlja, da je v skladu s stališčem sodišča primarno poskusila pridobiti ustrezen sklep za izbris hipoteke in zaznambe hipoteke v okviru izvršilnega postopka VL 83078/2012, vendar ni bila uspešna, saj jo je izvršilno sodišče napotilo na zemljiško knjigo, takšno stališče je zavzeto tudi v sedaj že ustaljeni sodni praksi višjih sodišč. Predlagateljica je sklep izvršilnega sodišča že predložila ob vložitvi ZK predloga, vendar se sodišče do njegove vsebine ni opredelilo. Predlagateljica se je tako znašla v sporu med zemljiškoknjižnim in izvršilnim sodiščem, saj vsako od njiju zavzema stališče, da bi se izbris oz. podlaga za izbris morala urejati v drugem postopku. Gre za pravno nedopustno situacijo, saj sme vsak imetnik pravice z njo prosto razpolagati, kar mu je potrebno dopustiti, zato je odločitev sodišča v predmetni zadevi ne le nezakonita, ampak tudi v nasprotju s temeljnimi ustavnimi načeli.

Meni, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker je podana bistvena kršitev pravil postopka. Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj je njegova obrazložitev skopa, prav tako v izpodbijanem sklepu niso obrazloženi ugovorni razlogi predlagateljice. Sodišče se tako ni opredelilo, da navedb predlagateljice, da je obravnavani izbris dovoljen tudi na podlagi 64. člena ZZK-1 v zvezi s 40. členom ZZK-1, kot je to zapisalo tudi Višje sodišče v Celju v zadevi II Ip 187/2023. Ker je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, je izpodbijani sklep nezakonit. Pravno podlagi za izbris predstavlja določba 40. člena ZZK-1 v zvezi s 64. členom ZZK-1, ki postopek izbrisa in pravne podlage urejata na splošno. Zato se tudi za izvršbe, ob upoštevanju, da je bila določba četrtega odstavka 90. člena ZZK-1 črtana, uporabljajo splošne določbe. Če bi zakonodajalec želel doseči, da je izbris možen zgolj na podlagi sklepa o ustavitvi, bi to izrecno uredil s spremembo zakona tako, da bi izključil uporabo splošnih določb ZZK-1 v delu, ki se nanaša na izbris izvedenih pravic, pridobljenih v izvršilnih postopkih.

Glede na to, da je predlagateljica že k predlogu za dovolitev vpisa predložila sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah VL 83078/2012, iz katerega izhaja, da je izvršilni postopek končan in da nobenih izvršilnih dejanj ni več mogoče izvesti, je zahteva po ponovni ustavitvi že ustavljenega postopka nezaslišana. Predlagateljica je namreč podala tudi zahtevo za ustavitev, s katero je izkazala, da je bila terjatev upnika v celoti plačana in ne obstoji več. Kljub temu sodišče sklepa o ustavitvi, s katerim bi razveljavilo že opravljena izvršilna dejanja ni hotelo izdati. V nekaterih drugih postopkih so upniki prav tako vložili sami umike, ki so bili z enako obrazložitvijo zavrženi. Predlagateljica je zoper sklepe izvršilnih sodišč vlagala pritožbe, ki pa so bile vse zavrnjene z identično obrazložitvijo, in sicer: " Z novelo ZZK-1 E bil 4. odstavek 90. člena ZZK-1 sicer res črtan. Ta je določal, da je izbris prisilne hipoteke in zaznambe izvršbe mogoče doseči tudi na podlagi zemljiško knjižnega dovolila upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka. Vendar pa vsaka hipoteka (prisilna ali prostovoljna) vsebuje upravičenje njenega imetnika z njo razpolagati tako, da se ji odpove. Razpolagalni pravni posel, ki je pravni temelj prenehanja hipoteke je notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke. "(II Ip 187/2023, II Ip 169/2023, II Ip 180/2023).

Sodišče je napačno uporabilo tudi določbe ZFPPIPP, na podlagi katerih je bil postopek izvršbe, v katerem je izvedena pravica nastala, sicer ustavljen. V postopku ustavljenem na podlagi določb ZFPPIPP, se izvedene pravice ne brišejo. V skladu z določbami ZFPPIPP, se z dnem začetka stečajnega postopka postopki izvršb prekinejo in glede na preizkus terjatev nadaljujejo v skladu s pravili 280. člena ZFPPIPP.

Predlagateljica je enako zemljiško knjižno dovolilo kot v predmetni zadevi vložila tudi v drugih postopkih, v katerih je bil izbris dovoljen (Dn 155645/2023, Dn 155645/2023).

Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter nadomesti z novim, s katerim naj se dovoli izbris izvedene pravice na podlagi overjenega zemljiškoknjižnega dovolila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi želi predlagateljica doseči izbris hipoteke, ki je bila v zemljiško knjigo vknjižena na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah VL 83978/2012, s katero je bila hkrati zaznamovana izvršba, in sicer ne na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, ampak na podlagi izbrisne pobotnice.

5. Z novelo ZZK-1E je bil izbrisan četrti odstavek 90. člena ZZK-1, po katerem se je hipoteka, pri kateri je zaznamovana izvršba, lahko brisala tudi na podlagi izbrisne pobotnice. Sprememba je bila sprejeta zato, da se onemogoči možnost izbrisa zaznambe izvršbe in hipoteke na podlagi izbrisne pobotnice in tako odpravi tveganje, da se takšna hipoteka izbriše, ne da bi prišlo do umika predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe. Zakonodajalec je zato smatral, da je pravilneje, da do izbrisa hipoteke v teh primerih pride le po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča.1

6. Res je, da upnik načeloma lahko razpolaga s hipoteko in z izbrisno pobotnico doseže njen izbris. Vendar gre v primeru izbrisa hipoteke, pri kateri je zaznamovana izvršba za nekaj drugega oz. za nekaj več. Z izbrisom hipoteke, pri kateri je zaznamovana izvršba, se vedno hkrati izbriše tudi zaznamba izvršbe. Drugače (ne da bi se istočasno brisala zaznamba izvršbe) te hipoteke sploh ni mogoče izbrisati iz zemljiške knjige. Z izbrisom hipoteke, pri kateri je zaznamovana izvršba zgolj na podlagi izbrisne pobotnice (zasebne listine) bi se torej izbrisala tudi zaznamba izvršbe, ki pa je dejanje sodišča (zaznamba izvršbe predstavlja prvo izvršilno dejanje izvršilnega sodišča, ko gre za izvršbo na nepremičnino - 167. člen Zakona izvršbi in zavarovanju) in bi do tega izbrisa torej prišlo brez ustrezne podlage.

7. V obravnavani zadevi gre za specifično situacijo, in sicer predlagateljica zatrjuje: - da je izvršilni postopek Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah VL 83978/2012 končan (predlogu je priložila sklep navedenega sodišča z dne 10.8.2023, iz katerega izhaja, da je izvršilni postopek pravnomočno zaključen in da nobenih izvršilnih dejanj ni mogoče več izvesti) in - da je dosegla vknjižbo lastninske pravice na sporni nepremičnini, parceli št. 549/9 z uveljavitvijo izločitvene pravice v stečajnem postopku nad družbo A. d.d. - v stečaju. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah VL 83978/2012 z dne 10.8.2023 izhaja, da je bil navedeni postopek zaključen s sklepom z dne 31.3.2014, s katerim je sodišče: - ugotovilo, da se je zoper dolžnika dne 23.10.2012 začel stečajni postopek in - odločilo, da v veljavi ostanejo ločitvene pravice, pridobljene z zaznambo sklepa o izvršbi VL 83978/2012 z dne 26.6.2012. 8. Glede na navedeno bi morala predlagateljica v obravnavanem primeru poleg izbrisne pobotnice zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka z ustreznimi listinami izkazati, da ne v izvršilnem ne v stečajnem postopku ne more doseči s strani sodišča izdaje listine, na podlagi katere bi prišlo do izbrisa hipoteke in s tem tudi izbrisa zaznambe izvršbe, ker sta oba postopka pravnomočno zaključena.

9. Ker predlagateljica teh listin ni predložila (poleg izbrisne pobotnice je priložila le sklep izvršilnega sodišča), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Glej Predlog EVA 2020-2030-0003, prva obravnava EVA 2020-2030-0003.