Jedro

Ker upnik s skopimi navedbami v svojem predlogu, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja (ob upoštevanju dejstva, da je bila premičninska izvršba na njegov predlog že dvakrat odložena, dolžnik pa je med postopkom delno poravnal svoj dolg), ni z zadostno stopnjo verjetnosti dokazal, da s predlaganim sredstvom izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog upnika, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) vložil upnik po pooblaščenki. V njej je navedel, da je izvršilna zadeva v teku že skoraj štiri leta, v tem času pa je dolžnik le delno plačal svoj dolg, in sicer je bil prisilno izterjan le del glavnice. Po njegovem mnenju je sodišče prve stopnje preuranjeno štelo, da ni verjetno izkazal, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Zakon je prav zaradi tega, ker upnik ne more imeti vpogleda v dolžnikovo premoženje, predvidel možnost, da sodišče prve stopnje pozove dolžnika, da predloži seznam premoženja, in da razpiše narok za ugotovitev njegovega premoženja. Ker dolžnik z izogibanjem plačila in z izigravanjem danih obljub o obročnem poplačilu dolga otežuje postopek izvršbe ter povečuje stroške izvršbe, kar je mogoče ugotoviti že z vpogledom v spis, je njegov predlog še kako utemeljen. Predlagal je, da sodišče druge stopnje razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in ugodi njegovemu predlogu.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče na predlog upnika ali po lastni oceni kadarkoli med izvršilni postopkom dolžniku odredi predložitev seznama njegovega premoženja, če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan (I. in III. odstavek 31. člena ZIZ).

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da upnik s svojimi navedbami v predlogu z dne 31. 7. 2007 ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo mogel biti v celoti poplačan s predlaganimi sredstvi izvršbe. S takim zaključkom sodišče druge stopnje v celoti soglaša. Ob upnikovih skopih navedbah v tem predlogu (da se dolžnik ni držal dogovora o obročnem odplačilu dolga, zato sodišču prve stopnje predlaga, da še pred novim rubežem premičnin razpiše in opravi narok za ugotovitev dolžnikovega premoženja), ter upoštevaje dejstvo, da je bila premičninska izvršba na predlog upnika dvakrat odložena, medtem ko je dolžnik med postopkom delno poravnaval svoj dolg, zaenkrat še ni mogoče zaključiti, da upnik s predlaganim sredstvom izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Tako upnik v svojem predlogu z dne 31. 7. 2007 ni izkazal, da so izpolnjeni pogoji za odredbo po 31. členu ZIZ, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo. Sodišče prve stopnje pa v skladu s IV. odstavkom 31. člena ZIZ razpiše narok za ugotovitev dolžnikovega premoženja le v primeru, če dolžnik v roku, ki mu ga določi v odredbi, ne predloži seznama premoženja.

Sodišče prve stopnje je po povedanem pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih upnik v pritožbi ni priglasil.