Jedro

Pritožnica dokazov o večjih stroških za zdravila ter lajšanje bolezenskih težav, katere naj bi imela po pritožbenih trditvah, ni priložila ne predlogu za oprostitev plačila taks ne pritožbi, zato sodišče takšnih nedokazanih trditev ni moglo upoštevati. Tožnica bi namreč morala v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP tudi morebitne druge dokaze, s katerimi izkazuje svoje premoženjsko stanje, priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks. Dovolilo pa ji je obročno plačilo sodnih taks, tako da takso za tožbo v znesku 6.000,00 SIT, za predlog za izdajo začasne odredbe v znesku 1.500,00 SIT in za sklep v znesku 15.000,00 SIT; skupno 22.500,00 SIT poravna v petih mesečnih zaporednih obrokih po 4.500,00 SIT. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje tožnica, ki v pritožbi navaja, da takse tudi obročno ne zmore plačati ter bi bila njena sredstva za preživljanje tudi s plačilom 4.500,00 SIT mesečno občutno zmanjšana. Tožnica prejema invalidsko pokojnino v višini 62.399,00 SIT, v katero je vključen tudi dodatek na invalidnost. Znatni del pokojnine porabi za zdravila, da si bolezen, zaradi katere je bila upokojena, olajša. Od pokojnine ji ne ostane prav nič in si mora denar večkrat tudi sposoditi. Zato pritožnica predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi, tožnico pa oprosti plačila sodnih taks. Pritožba ni utemeljena. Sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) oprosti stranko plačila taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Podobno je besedilo prvega odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem sodišče oprosti plačila stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine. V skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP je tožnica predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložila potrdilo o premoženjskem stanju ter obvestilo o pokojnini za oktober 1997, nato pa še za oktober in december 1999 ter januar 2000 ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu. Iz omenjenih potrdil je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica, ki živi sama in je v januarju prejela pokojnine 66.787,00 SIT zmore plačati sodno takso obročno. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da plačilo sodne takse v višini 22.500,00 SIT (ob tem, da je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 13. člena ZST dovolilo tožnici plačati sodno takso v petih mesečnih obrokih po 4.500,00 SIT) ne bo občutno zmanjšalo sredstev s katerimi se tožnica preživlja ter bo takšno plačilo zmogla brez škode za svoje nujno preživljanje. Pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožnica dokazov o večjih stroških za zdravila ter lajšanje bolezenskih težav, katere naj bi imela po pritožbenih trditvah, ni priložila ne predlogu za oprostitev plačila taks ne pritožbi, zato sodišče takšnih nedokazanih trditev ni moglo upoštevati. Tožnica bi namreč morala v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP tudi morebitne druge dokaze, s katerimi izkazuje svoje premoženjsko stanje, priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo določbe ZPP in ZST. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je višje sodišče pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.