Jedro

Tožnik ni izkazal, da s prijavljenim projektom uvaja storitev, ki bo rezultat predvsem lastnega razvoja (merilo Inovativnost). Že samo dejstvo, da sodi projekt med storitve poslovnega svetovanja na področju podjetništva, pa kaže na to, da pri projektu ne gre za novo storitev (merilo Razvoj projekta v podjetju).

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom, izdanim v postopku Javnega razpisa P2 za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v postopkih inovativnega okolja v letu 2010 je Slovenski podjetniški sklad, Javni sklad RS za podjetništvo odločil, da se vloga tožnika ne odobri. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnikovo vlogo ocenila komisija za dodelitev sredstev. Ob upoštevanju meril za izbor upravičencev je projekt tožnika pridobil 50 od 100 možnih točk. Ker tožnik ni dosegel 70 točk, to je praga nad katerim je odobreno sofinanciranje, uprava Javnega sklada RS za podjetništvo na podlagi predložene vloge in ocene projekta, njene vloge ni odobrila. V nadaljevanju tožeči stranki pojasnjuje 4 kvantitativna merila določena v razpisni dokumentaciji in navaja podatke na podlagi katerih ji je pri merilu 1. Inovativnost dodelila 10 točk, pri merilu 2. Sodelovanje z vsaj eno institucijo znanja pri razvoju projekta 20 točk pri merilu 3. Razvoj projekta v podjetju 0 točk in pri merilu 4. Tržna naravnanost v povezavi s projektom 20 točk. Ker je tožnikov projekt prejel po kvantitativnih merilih manj kot 60 točk, je bilo mnenje negativno. Zato projekt tudi ni šel v nadaljnje ocenjevanje po kvalitativnih merilih.

Tožnik, ki se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, sklep izpodbija iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu. Tožnik je prepričan, da tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja oz. da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju pri prvem (inovativnost) in tretjem (razvoj projekta v podjetju) kvantitativnem merilu in da zato odločitev glede števila točk po teh merilih ni pravilna.

Pri merilu Inovativnost, ugovarja tolmačenju oz. obrazložitvi. V zvezi s tem zatrjuje, da se inovativnost kaže v razvoju „novega modela poslovanja“ in ne v „storitvah izobraževanja“ kot to razlaga komisija. Izobraževanje bo namreč nastalo šele kasneje, ki bo model razvit in bo preko teh storitev izobraževanja apliciran v podjetniška in druga poslovna okolja. Vse to pa je razvidno iz Prijavnega lista v poglavjih: Kratek opis projekta, Vrsta tehnologije in Inovativnost. Projekt, ki je v fazi ideje in raziskav, pa je podrobneje obrazložen v poslovnem načrtu in v tehnično-tehnološki dokumentaciji. Poudarja, da bo povezovanje z zunanjimi strokovnjaki potrebno šele v fazi razvitega modela v prakso in ne v fazi razvoja. Zato bi moral biti po Merilih ocenjevanja ocenjen s 25 točkami in ne le z 10 točkami, kolikor mu jih je, zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega predpisa priznala tožena stranka.

Ne strinja se niti z odločitvijo in obrazložitvijo ocene pri merilu Razvoj projekta v podjetju. Meni, da predloženi projekt v celoti izpolnjuje merila za oceno 35 točk. Navaja, da gre za uvajanje novih izdelkov oz. storitev, ki jih predstavlja „Poslovni model prihodnosti“. Zato ni res, da v podjetju tožnika ni razvoja. Ne gre niti za posnemanje tehnologije, ki je na trgu že prisotna in da se trendi večajo, kot to ugotavlja tožena stranka. V nadaljevanju navaja podatke, ki so razvidni iz dispozicije projekta, ki je sestavni del Tehnično-tehnološke dokumentacije, Poslovnega načrta in predstavitve projekta v vlogi, iz katerih po njegovem mnenju izhaja, da izdelek še ne obstaja in bo razvit na lastnih idejah in znanjih. Zaključek komisije, da naj bi šlo za posnemanje tehnologije, ki je na trgu že prisotna, po mnenju tožnika tudi ni konkretizirana. Prepričan je, da izpolnjuje vse kriterije, ki so za dosego 35 točk določeni po Merilih za ocenjevanje projekta.

Komisiji očita, da je v nasprotju s predloženo dokumentacijo projekt ocenila napačno oz. neustrezno po več kvantitativnih merilih in da je zato projekt v nasprotju z dejanskim stanjem pridobil negativno mnenje. Upravnemu organu Javnega sklada RS za podjetništvo, pa očita, da je na podlagi napačne ocene komisije, sprejel nepravilno odločitev, ker vloge tožnika ni odobril. Glede na navedeno sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu tožene stranke v ponovno obravnavo in odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Po navajanju predpisov in aktov, ki so bili podlaga za Javni razpis za sofinanciranje organa podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 (P2) – (Uradni list RS, št. 10/10 in 40/10 – v nadaljevanju javni razpis), zatrjuje, da je popolnoma proučila vlogo in projekt tožnika in da je pri tem upoštevala Merila za ocenjevanje projekta produkta P2 za ciljno skupino P 2A in obrazložitev posameznih kvantitativnih meril. Vztraja pri ugotovitvi, ki izhaja iz vloge tožnika, iz poslovnega načrta (stran 19), da bo tožnik izvedel le prilagoditev storitve poslovnega svetovanja. Ker tožnik v Prijavnem listu točka III. Vrsta tehnologije, sam navaja, da ne gre za nove tehnologije/tehnike in ker drugih dokazil, ki bi izkazovala dejansko razvojno dejavnost v povezavi s prijavljenim projektom, ni priložil, je komisija v skladu z že navedeno obrazložitvijo Meril za ocenjevanje, pri merilu 1. Inovativnost upravičeno dodelila 10 točk. Pri merilu 3. Razvoj projekta v podjetju pa je komisija vlogi tožnika tudi upravičeno dodelila 0 točk, saj je iz vloge in njenih opisov razvidno, da se tožnik želi ukvarjati z organizacijo seminarjev in izobraževanj iz področja vodenja podjetij. Ugotovitev, da v podjetju ni novega razvoja in da gre za posnemanje storitev, ki na trgu že obstajajo, trendi ponudbe pa se večajo, izhaja iz obrazložitve prodaje v tekstualnem in finančnem delu poslovnega načrta. Da je trg svetovalnih storitev na področju podjetniškega svetovanja nasičen pa potrjuje podatek, da je za dejavnost M 70.2 Podjetniško in poslovno svetovanje, kamor sodi tudi projekt tožnika, registriranih več kot 5700 poslovnih subjektov.

Ker je iz navedenih razlogov zahtevek tožnika v celoti neutemeljen, tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne in naloži tožniku plačilo stroškov tega postopka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno ali je tožena stranka pri odločanju o vlogi tožnika za dodelitev sredstev za projekt z nazivom „Poslovni model prihodnosti“ vloženi na podlagi javnega razpisa P2 za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 (Uradni list RS, št. 10/2010 in 40/2010), ravnala v skladu s pravili postopka in ali je vlogo tožeče stranke pravilno ovrednotila po merilu 1. Inovativnost in merilu 3. Razvoj projekta v podjetju.

Po presoji sodišča je tožena stranka, v skladu s pravili postopka, na podlagi podatkov razvidnih iz vloge tožnika in njenih prilog, dejansko stanje tudi pri ocenjevanju 1. in 3. merila pravilno ugotovila in je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabila materialni predpis.

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in s tem v zvezi kršitev materialnih predpisov, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje.

Postopke za dodeljevanje sredstev, namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo ureja Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07 – ZPOP-1). Po določbi 28. člena ZPOP-1 opravi komisija strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril navedenih v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.

V obravnavani zadevi so bila Merila za ocenjevanje projekta produkta P2 za ciljno skupino P2A, v katero nesporno spada tudi tožnikov projekt, navedena v razpisni dokumentaciji. Tudi po presoji sodišča tožnik z dokumenti predloženimi skupaj z vlogo ni izkazal, da s prijavljenim projektom uvaja storitev, ki bo rezultat predvsem lastnega razvoja. Prav to pa bi moral tožnik po kvantitativnem merilu pod zaporedno številko 1. Inovativnost 1.2. izkazati, za pridobitev 25-tih točk. Iz dokumentov priloženih vlogi med drugim izhaja, da tožnik s projektom „Poslovni model prihodnosti“ želi uvesti izobraževanje novega poslovnega modela prihodnosti za podporo obstoja in razvoja podjetij in podjetništva in da se bodo prihodki ustvarjali iz storitev delavnic in usposabljanja ter izobraževanja. Že na podlagi teh podatkov je tožena stranka obravnavani projekt lahko uvrstila le med storitve, ki niso/ne bodo rezultat lastnega razvoja (zaporedno št. 1.1. kvantitativnega merila 1. Inovativnost) za katero je določeno 10 točk. Brez dejanske podlage v spisih je zato tožbena trditev, da projekt „Poslovni model prihodnosti“, s katerim se bo dejansko izvajalo le prilagajanje k že obstoječim storitvam, izpolnjuje pogoje za dodelitev 25 točk, ki so v merilih pod zaporedno št. 1.2., določene za uvajanje storitev, ki so ali bodo rezultat predvsem lastnega razvoja.

Na podlagi istih podatkov je tožena stranka lahko tudi pri merilu 3. Razvoj projekta v podjetju, projekt pravilno uvrstila pod zaporedno številko 3.0., med primere, ko v podjetju ni razvoja in so ocenjeni z 0 točkami. Za namen razpisa se pri merilu pod zaporedno št. 3 kot razvoj projekta obravnava nova dejavnost v podjetju. Tožnik pa bi moral skozi vlogo opisati novo storitev oziroma temeljito izboljšavo že obstoječe storitve na trgu. Že samo dejstvo, da sodi tožnikov projekt med storitve poslovnega svetovanja na področju podjetništva, pa kaže na to, da pri projektu ne gre za novo storitev. Ker tožnik v vlogi ni konkretiziral niti temeljitih izboljšav za že obstoječe storitve poslovnega svetovanja na področju podjetništva, tudi niso bili izpolnjeni pogoji za uvrstitev projekta med projekte obravnavane pod zaporednimi št. 3.1 z oceno (10 točk), 3.2 z oceno 25 točk in 3.4 projekt v fazi ideje in raziskav ocenjen s 35. točkami. Iz navedenih razlogov je brez dejanske in pravne podlage tožbena trditev, da bi moral biti tožnikov projekt za 3. kvantitativno merilo ocenjen s 35. točkami.

Ker temelji ocena za Inovativnost pod zap. št. 1. in za Razvoj projekta v podjetju pod zap. št. 3 meril za ocenjevanje, na podatkih v vlogi in njej priloženi dokumentaciji in na splošno znanih podatkih o številu subjektov, ki opravljajo storitve poslovnega svetovanja na področju podjetništva, je neutemeljen tudi tožbeni očitek, da komisija ni pravilno ugotovila dejanskega stanja določenega za ocenjevanje v razpisni dokumentaciji. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, pa je neutemeljena tudi tožbena trditev, da za izdajo negativnega mnenja komisija ni imela dejanske in pravne podlage. Glede na navedeno so neutemeljeni tudi tožbeni očitki o nepravilni in nezakoniti odločitvi v izpodbijanem sklepu.

Po presoji sodišča je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa svojo odločitev primerno obrazložila tudi z navedbo razlogov zaradi katerih tožnikova vloga za projekt ocenjen z manj kot 60 točkami, ni bila odobrena.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/07 in 64/10 – ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.