Jedro

Postopek v sporih majhne vrednosti teče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Pravdni stranki morata vse navedbe podati v za to predvidenih vlogah (torej v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni pripravljalni vlogi). Dejstva in dokazi, ki navajata izven teh vlog, se ne upoštevajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. odstavku izreka obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 79555/2012 (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo 402,96 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo toženčeve pravdne stroške. Podredno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločbo brez naroka izdalo na podlagi določbe 2. odstavka 454. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) – torej iz razloga, da je bilo o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi priloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ni izrecno zahtevala. Navedeni pogoji so izpolnjeni tudi po presoji pritožbenega sodišča. Kršitev 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako ni podana. Pri tem velja pojasniti, da so povsem brez pravne podlage navedbe, da bi sodišče prve stopnje narok moralo izvesti že iz razloga, da bi se tožeča stranka lahko opredelila do (novih) navedb, ki jih je tožena stranka podala v drugi pripravljalni vlogi. Postopek v sporih majhne vrednosti teče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (1. odstavek 450. člena ZPP). Pravdni stranki morata vse navedbe podati v za to predvidenih vlogah (torej v tožbi oziroma odgovoru na tožbo (v sporih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi ima takšno naravo prva pripravljalna vloga) in eni pripravljalni vlogi). Dejstva in dokazi, ki jih stranke navajajo izven teh vlog, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka na navedbe tožene na naroku ne bi mogla odgovarjati.

6. Pravilna je tudi uporaba instituta prekluzije. Navedba, da naročilo ni šlo direktno tožeči stranki, temveč je šlo preko M. P., tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni ugovora, da tožena stranka s tožečo ni bila v pogodbenem razmerju oziroma, da je tožena stranka naročilo naslovila na M. P. in je bila v pogodbenem odnosu samo s tem podjetjem. Iz njih izhaja natanko to, kar je zapisalo sodišče prve stopnje: da tožena stranka naročila ni podala direktno tožeči stranki, ampak ga je zanjo podal M. P. Drugačna razlaga bi bila, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, v nasprotju z drugimi trditvami toženca (da je zahtevek preuranjen, da plačila ni mogoče izvesti, ker tožeča stranka ni dostavila ustrezne tehnične dokumentacije, da je M. P. predstavnik tožeče stranke) in nespornimi dejstvi (da je blago bilo dostavljeno in vgrajeno). Tako ni res, da je tožena stranka v drugi pripravljalni vlogi svoje ugovore zgolj natančneje obrazložila. Dejansko je šele tedaj zanikala obstoj pogodbenega razmerja.

7. Postopek v sporih majhne vrednosti teče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (1. odstavek 450. člena ZPP). Pravdni stranki morata vse navedbe podati v za to predvidenih vlogah (torej v tožbi oziroma odgovoru na tožbo (v sporih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi ima takšno naravo prva pripravljalna vloga) in eni pripravljalni vlogi). Dejstva in dokazi, ki jih stranke navajajo izven teh vlog, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka na navedbe tožene na naroku ne bi mogla odgovarjati. Pri tem velja pripomniti, da pritožba pravilno navaja, da bi takšna kršitev pomenila relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (iz 1. odstavka 339. člena ZPP), kar v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog. ZPP namreč v 1. odstavku 458. člena jasno določa, da se odločba v tovrstnih sporih lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP (absolutno bistvene kršitve) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

8. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je prodajna pogodba med pravdnima strankama bila sklenjena, tožena stranka pa je plačilo zadrževala iz razloga nepravilne izpolnitve oziroma izpolnitve z napakami.

9. Pritožba pravilno izpostavlja, da dejstvo, da stvar nima predpisanih lastnosti pomeni, da ima stvarno napako (459. člen OZ). Ob predpostavki, da je izročitev certifikatov ustreznosti oziroma „A testov“ res predpisana lastnost dobavljenih oken, bi torej okna brez navedene dokumentacije predstavljala blago z očitno stvarno napako. Pritožbeni očitki, da je tožena stranka v zvezi z njenim grajanjem podala zadostno trditveno podlago, niso utemeljeni. Pri gospodarskih pogodbah mora kupec očitno napako grajati nemudoma, sicer izgubi pravice, ki mu gredo iz tega naslova (1. odstavek 461. člena OZ). Ker rok 24 mesecev (v katerem naj bi tožena stranka napake grajala) ne ustreza terminu „nemudoma“, tožena stranka trditev o pravilnem (takojšnjem) grajanju sploh ni podala.

10. Tožena stranka pa je že v postopku na prvi stopnji večkrat izpostavila, da bi tožeča stranka, morala vedeti, da mora biti tehnično blago (kar dostavljeno steklo je) opremljeno z ustrezno tehnično dokumentacijo. S tem je tožeči je stranki očitala, da je ob dostavili blaga brez dokumentacije, za očitno napako vedela – napaka naj bi ji torej bila znana oziroma ji ni mogla ostati neznana. Skladno s 465. členom OZ kupec v takšnih primerih ne izgubi pravice sklicevanja na napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti pregleda stvari ali obveznosti obvestitve prodajalca o napaki.

11. Kljub navedenemu pa vprašanji, ali tehnična dokumentacija res pomeni predpisano lastnost stvari in ali bi tožeča stranka, skladno s predpisi o tehnični primernosti vgrajenih materialov,(1) to morala vedeti in posledično tudi izročiti blago skupaj s takšno dokumentacijo, za odločitev v obravnavani zadevi nista bistveni. Kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, tožena stranka zgolj iz razloga, da ji potrebna dokumentacija ni bila izročena, ni upravičena do zadrževanja celotne kupnine. Pravice kupca, za primer, ko ima stvar napake, določa 1. odstavek 468. člena OZ (kupec lahko zahteva izpolnitev pogodbe ali znižanje kupnine, lahko pa tudi odstopi od pogodbe). Samovoljna opustitev plačila celotne kupnine ne spada med jamčevalne zahtevke. Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, da bi uveljavila katero od pravno predvidenih sankcij zaradi stvarnih napak blaga, je sodišče prve stopnje njene ugovore v tej smeri pravilno zavrnilo. Pri tem je tudi pravilno izpostavilo, da ni nepomembno, da je tožeča stranka bila pripravljena izročiti zahtevano dokumentacijo, pa se tožena na to ni odzvala.

12. Ne glede na to, da je odločitev sodišča prve stopnje iz zgoraj opisanih razlogov pravilna, pa višje sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da za podkrepitev odločitve z uporabo določb o neupravičeni obogatitvi, ni bilo podlage. Pravdni postopek je po svoji naravi dispozitiven postopek, katerega gonilna sila je procesna aktivnost udeleženih pravdnih strank. Sodišče pri odločanju sicer res mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva, v kolikor bi se izkazala za resnična, izhajala utemeljenost zahtevka. Pri tem pa je vezano na zatrjevana dejstva. Trditev, da bi bila tožeča stranka neupravičeno prikrajšana, tožena pa neupravičeno obogatena ali, da je do prehoda premoženja prišlo brez pravne podlage, pravdni stranki nista podali. Presoja tožbenega zahtevka v okviru te pravne podlage, tako ni bila upravičena.

13. Kljub temu s pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

15. Na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

(1) npr. Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, Zakon o gradbenih proizvodih, Pravilnik o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov.