Jedro

Nadzorni in prekrškovni postopek se zagotovo vsebinsko prepletata. V postopku o prekršku se kot dokazni vir lahko uporabi vse, kar je bilo ugotovljeno v postopku z nadzorom, vendar pa to ne velja za položaj in pravice storilca. Za domnevnega storilca je zato bistveno vprašanje, kdaj zadeva iz inšpekcijskega (ali drugega) nadzora preraste v prekrškovno zadevo, saj ima od tega trenutka dalje zaradi kaznovalne narave postopka storilec drugačne pravice, vključno s pravico, da je opozorjen, da je predmet "preiskovanja in dokazovanja". S tem trenutkom namreč pridobi pravico privilegija zoper samoobtožbo. Trenutek, ko se spremeni narava postopka, s tem pa v razmerju do storilca tudi pravila, po katerih teče postopek, se opredeli z zaznavo suma storitve prekrška določenega storilca z dokaznim standardom, ki ustreza razlogom za sum, da je storil prekršek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ustavi na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Prekrškovni organ Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljevanju: inšpektorat) je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilca spoznal za odgovornega za prekršek po 4. točki prvega odstavka 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), za kar mu je izrekel globo v znesku 500,00 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec po zagovorniku vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločilo Okrajno sodišče v Novem mestu in jo s sodbo ZSV 76/2022 z dne 23. 2. 2023 zavrnilo kot neutemeljeno, storilcu pa je naložilo v plačilo stroške postopka v znesku 50,00 EUR.

2. Proti sodbi se zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankcijah pritožuje storilec po zagovorniku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da storilca oprosti storitve prekrška oziroma mu določi sankcijo opominjevalne narave. Priglaša nagrado in stroške za sestavo pritožbe.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril prekrškovni organ.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1), upoštevajoč, da se pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku (šesti odstavek 66. člena ZP-1).

6. Storilcu se očita, da je kršil drugi odstavek 29. člena ZIN, ki določa, da mora zavezanec dati, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo inšpektorja in v roku, ki ga določi inšpektor, pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi s predmetom nadzora. Inšpektorat je storilca v postopku inšpekcijskega nadzora z dopisom z dne 16. 2. 2022, ki je bil storilcu vročen 17. 2. 2022, pozval k predložitvi fotokopije vse dokumentacije o prodaji lesa, ki ga je posekal v aprilu 2021 na parc. št. 1 in 2, obe k. o. X, ali podaji izjave, kje se les nahaja, če ga ni prodal ter k predložitvi prevoznih dokumentov - knjigovodske listine, ki jih je bil dolžan izdati prevozniku kot pošiljatelj za les posekan na navedenih parcelah. Storilec se na poziv inšpektorata ni odzval, zaradi česar mu je inšpektorat kot prekrškovni organ izdal uvodoma navedeni plačilni nalog. Storilčev zagovornik je v zahtevi za sodno varstvo uveljavljal, da ZIN sankcionira položaj, ko mora posamezna oseba predložiti ustrezne listine in dokumente, s katerimi bi se lahko obremenila ali se spravila v prekrškovni postopek, kar je neustavno in nezakonito, saj se s tem onemogoča pravica do privilegija zoper samoobtožbo in uvaja položaj, ko se posamezniku naloži, da mora predložiti listine, ki bi ga lahko spravile v določen kaznovalni postopek. Sodišče prve stopnje je sklicevanje na privilegij zoper samoobtožbo zavrnilo kot neutemeljeno z razlogi, da je bil poziv na predložitev listin o prodaji lesa in prevoznih dokumentov izdan v okviru inšpekcijskega nadzora po Zakonu o gozdovih in se je v tem delu vodil inšpekcijski, ne pa prekrškovni postopek, da ni mogoče govoriti, da gre za položaj, ki bi storilca lahko obremenil ter da postopka inšpekcijskega nadzora ni mogoče enačiti s postopkom o prekršku. V pritožbi storilčev zagovornik vztraja, da se s tem, ko se od posameznika zahteva, da izroči inšpektorju določene listine, krši njegova pravica enakosti pred zakonom in se omejujejo njegove človekove pravice in temeljne svoboščine; meni, da gre za položaj, ko se od domnevnih storilcev zahteva, da sami predložijo inšpekcijskemu organu določene listine, ki jih lahko pahnejo v položaj, zaradi katerega bodo sankcionirani oziroma oglobljeni ali se bodo zaradi tega znašli v kaznovalnem postopku.

7. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da inšpektorat opravlja tako nadzor nad izvrševanjem Zakona o gozdovih in drugih izrecno navedenih predpisov, kot tudi funkcijo prekrškovnega organa. Prekrškovno in nadzorno funkcijo, ki ju ima, je nemogoče popolnoma ločiti. Ugotovitve in podatki, ki jih zbere pri opravljanju funkcije nadzornega organa, lahko predstavljajo podlago oziroma dokaze za ukrepanje inšpektorata kot prekrškovnega organa, torej za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku. Nadzorni in prekrškovni postopek pa imata različen _ratio legis_ ter drugačne pravne posledice za storilca. Pri nadzornih postopkih je delovanje inšpektorata preventivno; gre za regulativni nadzor, namenjen zagotavljanju spoštovanja določb Zakona o gozdovih in drugih izrecno navedenih predpisov, medtem ko so postopki o prekršku, ki jih vodi inšpektorat, usmerjeni v kaznovanje storilcev prekrškov in sledijo varstvu širših družbenih vrednot oziroma interesov. Nadzorni in prekrškovni postopek se zagotovo vsebinsko prepletata. V postopku o prekršku se kot dokazni vir lahko uporabi vse, kar je bilo ugotovljeno v postopku z nadzorom, vendar pa to ne velja za položaj in pravice storilca. Za domnevnega storilca je zato bistveno vprašanje, kdaj zadeva iz inšpekcijskega (ali drugega) nadzora preraste v prekrškovno zadevo, saj ima od tega trenutka dalje zaradi kaznovalne narave postopka storilec drugačne pravice, vključno s pravico, da je opozorjen, da je predmet "preiskovanja in dokazovanja". S tem trenutkom namreč pridobi pravico privilegija zoper samoobtožbo. Trenutek, ko se spremeni narava postopka, s tem pa v razmerju do storilca tudi pravila, po katerih teče postopek, se opredeli z zaznavo suma storitve prekrška določenega storilca z dokaznim standardom, ki ustreza razlogom za sum, da je storil prekršek (komentar P. Čas, N. Orel k 55. členu ZP-1; Zakon o prekrških s komentarjem; Petra Čas in drugi; Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018, stran 328).

8. Pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da je inšpektorat v dopisu z dne 13. 5. 2022, s katerim je zahtevo za sodno varstvo odstopil v reševanje sodišču prve stopnje (list. št. 1 spisa), navedel, da je dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali proizvodov iz takega lesa na trg prepovedano ter da je v konkretnem primeru obstajal sum, da je zavezanec nezakonito posekan les dal na trg. Iz navedenega je tako jasno razvidno, da je bil v inšpekcijskem postopku na storilca že osredotočen sum storitve prekrška po 7. točki prvega odstavka 77.c člena Zakona o gozdovih (ZG), s tem trenutkom pa je storilec pridobil položaj domnevnega storilca prekrška, zaradi česar bi mu morale biti zagotovljene določene procesne pravice, med katere spada tudi privilegij zoper samoobtožbo na podlagi drugega odstavka 55. člena ZP-1 v zvezi s četrto alinejo 29. člena Ustave RS. V okviru inšpekcijskega postopka se je torej dejansko že vršil postopek ugotavljanja dejstev in dokazov za izvedbo postopka o prekršku in je bila dejavnost inšpektorata že usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši postopek o prekršku. To pomeni, da se je domet privilegija zoper samoobtožbo tedaj, ko je inšpektorat na storilca naslovil poziv z dne 16. 2. 2022, že raztegnil tudi na inšpekcijski postopek. Ob pojasnjenem se storilec ni bil dolžan odzvati na poziv inšpektorata z dne 16. 2. 2022 in je njegovo sklicevanje na privilegij zoper samoobtožbo utemeljeno. Nepredložitev zahtevane dokumentacije se torej ne more šteti kot dokaz za to, da storilec ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 29. člena ZIN, saj se je na poziv inšpektorata storilec upravičeno odzval s pravico do molka.

9. Glede na vse pojasnjeno je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker ni dokazano, da je storilec storil prekršek.

10. V skladu s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1 stroški postopka bremenijo proračun.