Jedro

ZFPPIPP izrecno ne določa, da je razlog za razrešitev upravitelja le hujša kršitev obveznosti upravitelja v postopku. Tako kot tudi ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti upravitelja. Tehtanje, ali je določeno ravnanje sploh kršitev dolžne skrbnosti, če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), pomeni zapolnjevanje pravnega standarda.

Pri razlagi potrebne skrbnosti se izhaja iz določb 97. in 98. člena ZFPPIPP.

V postopku zbiranja zavezujočih ponudb ni obvezno navesti časa odpiranja ponudb.

Upraviteljica je izpeljala postopek zbiranja ponudb, ki ni bil izveden v skladu z vabilom za oddajo ponudb v postopku zavezujočega zbiranja ponudb in je to procesno dejanje začela opravljati prehitro. S tem sicer ni kršila izrecne določbe ZFPPIPP, gotovo pa je izvedla pomembno dejanje v nasprotju z vsebino vabila in v nasprotju s pričakovanji, ki so jih lahko imeli ostali udeleženci v postopku prodaje tega predmeta stečajne mase.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) razrešilo upraviteljico A. A. in (2.) za novega upravitelja imenovalo B.B. 2. Razrešena upraviteljica se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava (niso bile storjene hujše kršitve; 1. točka 118. člena ZFPPIPP) in zaradi absolutno bistvenih kršitev določb postopka (zlasti 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razrešilo pritožnico kot upraviteljico in določilo novega upravitelja. Sodišče je odločitev utemeljilo z dvema sklopoma razlogov, ki jih je povzelo v kvalifikacijo hujše kršitve obveznosti upravitelja in tako ugotovilo obstoj razloga za razrešitev upravitelja po 1. točki 118. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Po navedeni določbi sodišče upravitelja razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upraviteljica izpeljala postopek zbiranja ponudb, ki ni bil izveden v skladu z vabilom za oddajo ponudb v postopku zavezujočega zbiranja ponudb. Upraviteljica je prispele ponudbe začela odpirati uro pred najavljeno uro (ob 13.00 namesto ob 14.00). To dejstvo tudi pritožbeno ni sporno. Nadalje je še ugotovilo, da je na predlog upraviteljice v postopku unovčenja stečajne mase (konkretno nepremičnine na S.) prišlo do pozivanja upnikov za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, čeprav gre za tržno zanimivo nepremičnino v samem centru Ljubljane, predlog pa tudi ni vseboval ocenjene vrednosti premoženja (o tem je sodišče izdalo poziv na PD 166). Prav tako je moralo sodišče večkrat upraviteljico pozvati, da predloge popravi (na primer predlog na PD 134) ali jih ustrezno oblikuje (na primer sprememba predračuna stroškov; PD 135 in 141). Sodišče prve stopnje je zaključilo, da upraviteljica v zvezi z unovčenjem stečajne mase ni ravnala z zahtevano profesionalno skrbnostjo (2. točka drugega odstavka 98. člena ZFPPIPP), in sklenilo, da vsa njena dosedanja ravnanja skupaj kažejo na hujšo kršitev obveznosti, kar je razlog za razrešitev upraviteljice.

5. Pritožnica najprej v pritožbi opozarja, da nobena od očitanih kršitev ni hujša kršitev obveznosti opravljanja službe upravitelja, da gre le za lažje oblike kršitve, ki tudi skupaj ne prerastejo v hujšo obliko kršitve. Po prevladujoči sodni praksi (primeroma našteva sklep VSL Cst 321/2013 z dne 11. 9. 2013) je upravitelj lahko razrešen le zaradi hujših kršitev obveznosti.

6. Višje sodišče glede same opredelitve razrešitvenega razloga odgovarja, da ZFPPIPP v 1. točki 118. člena izrecno ne določa, da je razlog za razrešitev upravitelja le hujša kršitev obveznosti upravitelja v postopku. Tako kot tudi ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti upravitelja (za razliko hujših disciplinskih kršitev iz drugega odstavka 120.h člena ZFPPIPP, ki lahko sicer tudi predstavljajo kršitev obveznosti iz 1. točke 118. člena ZFPPIPP). Tehtanje, ali je določeno ravnanje sploh kršitev dolžne skrbnosti, če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), pomeni zapolnjevanje pravnega standarda. S tega vidika je treba razumeti odločbe, na katere se sklicuje pritožnica (na primer Cst 321/2012), v kateri je sodišče med drugim navedlo, da je institut razrešitve upravitelja smiselno uporabiti, kadar je mogoče z njim zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesov upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu. 7. Pri razlagi potrebne skrbnosti se izhaja iz določb 97. in 98. člena ZFPPIPP. Po določbi 97. člena ZFPPIPP je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, kar mu samo po sebi nalaga višjo stopnjo skrbnosti, to je skrbnost strokovnjaka. V 98. členu ZFPPIPP določa, da mora upravitelj naloge in pristojnosti opravljati skladno z zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, skladno s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe. Pri tem mora ravnati vselej vestno in pošteno ter z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti.

8. Gotovo je upravitelj kot organ postopka dolžan prispevati k nemotenemu teku postopka. Tudi tako, da predloge (še posebej tiste, ki so rutinske narave) pravilno oblikuje; ne pa tako, da ga mora sodišče večkrat popravljati ali celo pozivati k določenemu ravnanju, kar pripelje do nepotrebnega zastoja v postopku in nepotrebnega obremenjevanja sodišča. Sodišče je upraviteljico pozvalo k spremembi predračuna stroškov stečajnega postopka, če pri unovčenju stečajne mase upraviteljica ne more opravljati določenih dejanj (na primer cenitev nepremičnine na S., vodenje pravdnih postopkov), ker ni zadosti stečajne mase. To je bilo potrebno dejanje preden bi lahko pozvalo upnike k založitvi stroškov - kar sicer pritožnica v pritožbi očita sodišču prve stopnje, a neutemeljeno. Tudi ni mogoče sprejeti pritožbene navedbe, da je napačen predlog sklepa o prodaji tožbe (glej PD 134; namesto terjatve, ki je predmet gospodarskega spora), zgolj posledica tega, da je upraviteljica ekonomistka in ne pravnica. Taka dejanja (konkretno sestava predloga sklepa o prodaji terjatve) so rutinska dela za upravitelja in tovrstne napake skupaj z ostalim nakazujejo na pomanjkanje dolžne skrbnosti v zadevi.

9. Sodišče je nadalje tudi utemeljeno opozorilo, da četudi bi prišlo do prevzema predmetnega stanovanja s strani upnikov, je bil upraviteljičin poziv k privolitvi za prevzem premoženja sestavljen v nasprotju s šestim odstavkom 374. člena ZFPPIPP, ki zahteva, da mora poziv upnikom k privolitvi za prevzem premoženja vsebovati med drugim ocenjeno vrednost premoženja, ki je predmet poziva. To je bilo storjeno šele po pozivu upnika (PD 143) in sodišča (PD 146), in sicer v predlogu upraviteljice z dne 18. 3. 2015 (PD 163), medtem ko v pozivu z dne 26. 1. 2015 (PD 138) tega ni. V zvezi s tem je sodišče upraviteljico kasneje tudi opozorilo na možnost upoštevanja vrednosti stanovanja po GURS-u in na možnost uporabe določbe 328. člena ZFPPIPP (zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje). Več kot očitno je tudi bila izkazana pripravljenost upnika B. B za založitev stroškov glede nepremičnine na S. (PD 143), zato tudi po prepričanju višjega sodišča ni bilo razlogov za vztrajanje pri predlogu upnikom za prevzem premoženja, ki je vse prej kot majhne vrednosti (štirisobno stanovanje, za katerega je v pozivu upnikom na PD 163 določena prevzemna vrednost 347.685,00 EUR). Zato višje sodišče ne more sprejeti pritožbenega argumenta, da je bil pomanjkljiv poziv sestavljen iz razloga, ker cenitve ni bilo mogoče plačati.

10. Pritrditi je sicer pritožnici, da v postopku zbiranja zavezujočih ponudb ni obvezno navesti časa odpiranja ponudb, saj mora vabilo k dajanju ponudb vsebovati nujno: opis premoženja, ki se prodaja, izhodiščno ceno, znesek varščine in številko transakcijskega računa stečajnega dolžnika, druge pogoje prodaje v skladu s 334. do 343. členom ZFPPIPP, mesto, na katerem si je mogoče ogledati premoženje, ki se prodaja, in rok, do katerega bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega zbiranja ponudb; za razliko od prodaje z javno dražbo; prim. 6. točko drugega odstavka 334. člena ZFPPIPP. Vendar to samo po sebi še ne pomeni, da ni prišlo do kršitve dolžne skrbnosti. Vsekakor ni bila kršena izrecna zakonska določba ZFPPIPP-a, vendar pa je bil ta postopek izpeljan drugače, kot je bilo določeno v Vabilu za oddajo ponudb v postopku zavezujočega zbiranja ponudb (2. prodaja), objavljenem 20. 5. 2015 (PD 81). Upraviteljica je ravnala v nasprotju z javnim vabilom in je to procesno dejanje začela opravljati prehitro. S tem sicer ni kršila izrecne določbe ZFPPIPP, gotovo pa je izvedla pomembno dejanje v nasprotju z vsebino vabila in v nasprotju s pričakovanji, ki so jih lahko imeli ostali udeleženci v postopku prodaje tega predmeta stečajne mase.

11. Glede trditve v zvezi s pooblaščenko upnika H., kot predlagatelja razrešitve, ki je tudi hkrati pooblaščenka neizbranega ponudnika T., upravljanje nepremičnin d.o.o. in upnika H., ni potrebno posebej odgovarjati. Upnik je vsekakor legitimiran za podajanje predloga za razrešitev upraviteljice po določbi 119. člena ZFPPIPP. To velja tudi za zatrjevano povezanost med neizbranim ponudnikom in dolžnikom terjatve, ki je predmet unovčenja (T., upravljanje nepremičnin, d.o.o., je hčerinska družba v večinski lasti Z., ta pa je v celoti lastnik H., ki je tožena stranke v zadevi odkupa terjatve). V tej zadevi gre zgolj za vprašanje, ali je upraviteljica kršila obveznosti upravitelja, in ne za vprašanje pravilnosti bodoče prodaje glede na končnega kupca. Iz tega razloga ni utemeljena pritožbena navedba, da se sodišče do teh trditev ni opredelilo. Sodišče ni storilo zatrjevane absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Upoštevajoč vse skupaj (večkratno pozivanje sodišča k ustrezni popravi, dopolnitvi ali vložitvi predlogov, pozivanje za prevzem premoženja brez tako pomembne sestavine kot je ocenjena vrednost stvari, nepravilna izvedba odpiranja prispelih zavezujočih ponudb) je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je upraviteljica v postopku storila kršitve obveznosti upravitelja, ki so po določbi 1. točke 118. člena ZFPPIPP razlog za razrešitev upravitelja. Poleg tega je tudi jasno, da razrešena upraviteljica v tem postopku te funkcije ne bi smela več opravljati, ker ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (1).

13. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Odločba ministra za pravosodje št. 705-311/2012/11 z dne 17. 7. 2015.