Jedro

Dolžnica je sicer navedla dejstvo, ki bi utegnilo preprečevati izvršbo v smislu 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (del dolga je poravnan), vendar je navedena trditev povsem nekonkretizirana, saj dolžnica sploh ne pove, kdaj, kako in kolikšen del dolga je poravnala. Poleg tega dolžnica za navedeno trditev ni priložila nikakršnega dokaza. Nadaljnje ugovorne navedbe, da dolžnica ne more plačati dolga, ker dolgujejo njej, niso ugovorni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe v smislu 55. čl. ZIZ.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Dolžnica je dolžna upnici povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 17.630,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnico dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Pg 374/98 z dne 19.1.1999, pravnomočna 19.2.1999) zaradi izterjave zgoraj navedene terjatve.

Dolžnica je zoper sklep pravočasno ugovarjala in navedla, da je del dolga že poravnan in ko bodo upniki vsaj del dolga, ki ga imajo do nje, plačali, bo takoj vrnila upniku.

Ugovor je bil vročen upnici, ki je odgovorila, da so dolžničine navedbe povsem iste kot v pravdi, ki jo je dolžnica izgubila, in iz katere izvira zadevni izvršilni naslov. Ne drži, da bi dolžnica delno poravnala svoje obveznosti. Priglaša stroške odgovora.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžničin ugovor neobrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga je po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 54. čl. ZIZ dolžničin ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ dolžniku nalaga, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu določil 55. čl. ZIZ.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnica sicer navedla dejstvo, ki bi utegnilo preprečevati izvršbo v smislu 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (del dolga je poravnan), vendar je navedena trditev povsem nekonkretizirana, saj dolžnica sploh ne pove, kdaj, kako in kolikšen del dolga je poravnala. Poleg tega dolžnica za navedeno trditev ni priložila nikakršnega dokaza. Nadaljnje ugovorne navedbe, da dolžnica ne more plačati dolga, ker dolgujejo njej, niso ugovorni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe v smislu 55. čl. ZIZ, zato se sodišče druge stopnje strinja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, da dolžničin ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžničin ugovor na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi.

Ker je bil upničin odgovor na ugovor zaradi pravnih posledic upniškega molka iz 1. odst. 58. čl. ZIZ potreben, je dolžnica na podlagi 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ dolžna upnici povrniti stroške ugovornega postopka. Stroški obsegajo priglašene stroške za sestavo odgovora v višini 200 odvetniških točk x 87,40 SIT = 17.480,00 SIT ter stroške poštnine v znesku 150,00 SIT, skupaj 17.630,00 SIT; odmerjeni so v skladu z veljavno Odvetniško tarifo.