Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cp 614/2017

ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.614.2017 Civilni oddelek

odškodninska odgovornost delodajalca krivdna odgovornost varno delovno okolje opustitev delodajalca vzročna zveza teorija o ratio legis vzročnosti teorija o adekvatni vzročnosti objektivna odgovornost imetnik nevarne stvari padec delavca
Višje sodišče v Ljubljani
29. junij 2017

Povzetek

Sodna praksa obravnava odgovornost delodajalca za škodo, ki jo je utrpel delavec pri delu. Tožnik je padel pri raztovarjanju blaga na tovornem vozilu, ki je imelo na tleh luknjo, prekrita s kartoni. Sodišče je ugotovilo, da delodajalec ni izpolnil svojih dolžnosti glede varnosti delovnega okolja, saj ni preveril stanja vozila in ni opozoril delavcev na morebitne nevarnosti. Pritožbeno sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da je delodajalec odgovoren za nastalo škodo, saj je bil škodni dogodek objektivno predvidljiv in delodajalec ni izpolnil potrebnih varnostnih ukrepov.
  • Protipravnost delodajalčevega ravnanjaAli je bil škodni dogodek objektivno predvidljiva posledica delodajalčevega ravnanja?
  • Odgovornost delodajalcaKateri so bili potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev?
  • Vzročna zveza med opustitvijo in škodoAli obstaja vzročna zveza med opustitvijo dolžnega ravnanja in nastalo škodo?
  • Soodgovornost delavcaAli je tožnik soodgovoren za nastalo škodo?
  • Načelo objektivne odgovornostiAli je delodajalec odgovoren za škodo tudi po načelu objektivne odgovornosti?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kriterij za presojo protipravnosti je, ali je bil škodni dogodek objektivno predvidljiva posledica delodajalčevega ravnanja. Pod pojem objektivno predvidljive posledice ne spadajo le običajne in najpogostejše posledice, ampak tudi manj verjetne, vendar le, če jih je bilo ob znanju in veščinah, ki se pričakujejo za določenega strokovnjaka, mogoče predvideti v času spornega ravnanja. Kateri so bili potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, se presoja glede na okoliščine konkretnega primera.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana vmesna sodba potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je zahtevek tožeče stranke za plačilo 7.500,00 EUR po temelju utemeljen.1

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je zavarovanki toženke očitalo, da je kršila temeljno načelo Zakona o varnosti in zdravju pri delu-12, in sicer načelo izogibanja tveganjem. Vendar je za ugotovitev odgovornosti delodajalke treba konkretno opredeliti, katero dolžno ravnanje je bilo opuščeno, sklicevanje na temeljna načela ne zadošča. Konkreten očitek je bil, da bi morala delodajalka poleg pregleda dokumentacije tovornega vozila pri vozniku še ustno preveriti njegovo ustreznost, saj bi potem tožnika lahko opozorila, da kartoni na tleh tovornega vozila niso namenjeni le zaščiti tovora, temveč prekrivajo luknjo. Sodišče je prekoračilo trditveno podlago tožnika, saj tožnik delodajalki ni očital, da bi ga morala opozoriti na poškodovana tla. Sicer pa je prestrogo od delodajalke zahtevati, da pri vozniku še ustno preverja, ali je z vozilom vse v redu. Takšno ravnanje ni predpisano. Tudi vzročna zveza med opustitvijo in škodo ni podana, saj ni izkazano, da je voznik sploh vedel za luknjo ali da bi o njej povedal delodajalki. Sodišče je nadalje menilo, da bi bilo s pregledom vozila mogoče preprečiti nezgodo, vendar tal pod naloženim blagom ni mogoče pregledati. Toženka je dokazala, da delodajalka ni kršila predpisov, da je predvidela vse razumno pričakovane nevarnosti in tožnika o njih poučila. Od delodajalke ni mogoče zahtevati, da predvidi še tako redke in neobičajne situacije. Če bi delodajalka morala pričakovati, da karton prikriva deformacije vozila, velja enako za tožnika in je podana njegova soodgovornost za nezgodo. Dejansko stanje, da je keson tovornjaka predstavljal začasno delovno okolje, ni pravilno ugotovljeno. Takšnega pojma ZVZD-1 ne pozna. Delo je bilo zgolj odrejeno na tujih površinah, za katere pa delodajalka ne odgovarja. Predlaga, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, z ustrezno stroškovno posledico.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je 22. 5. 2013 padel pri raztovarjanju blaga za zavarovanko tožene stranke. Nadrejeni mu je delo odredil na tovornem vozilu, ki ni bilo v lasti delodajalke in ki je imelo na tleh kesona luknjo. Tožnik luknje ni videl, saj je bila prekrita s kartoni, ki so varovali blago pred umazanijo in poškodbami. Pri hoji po kartonu je tožniku noga padla skozi luknjo, zaradi česar je padel in se poškodoval. Od toženke zahteva 7.500,00 EUR odškodnine, in sicer 6.500,00 EUR za nepremoženjsko škodo in 1.000,00 EUR iz naslova premoženjske škode.

6. Delodajalec odgovarja za škodo, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom, po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti (179. člen Zakona o delovnih razmerjih-13). Temeljno načelo odškodninskega prava je prepoved povzročanja škode (10. člen Obligacijskega zakonika4). Za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka mora tožnik dokazati naslednje elemente odškodninske odgovornosti: nedopustno oziroma protipravno ravnanje, nastanek škode ter vzročno zvezo; povzročitelj pa se odgovornosti lahko razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (131. člen OZ).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila vzrok tožnikovega padca s kartonom prekrita luknja v tleh tovornega vozila. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi morala zavarovanka tožene stranke poskrbeti, da je delovno okolje varno. Temeljna dolžnost delodajalca je, da poskrbi za varnost in zdravje delavcev pri delu ter v ta namen sprejme ustrezne varnostne ukrepe za preprečitev nastanka škode, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, kot to določa ZVZD-1 v 5. členu. V konkretnem primeru tožnikovo delovno okolje ni bilo varno, saj mu je bilo odrejeno raztovarjanje s tovornega vozila, ki je imelo pod kartoni skrito luknjo v tleh. Delodajalka ni izvedla vseh potrebnih varnostnih ukrepov, da do škodnega dogodka ne bi prišlo. Pred odreditvijo dela ni preverila, ali bo pri raztovarjanju zagotovljena varnost delavcev, posledično pa zaposlenih na pretečo nevarnost tudi ni opozorila. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje s takšnimi ugotovitvami prekoračilo tožnikovo trditveno podlago. Tožnik je namreč delodajalki očital prav navedene opustitve. Navajal je, da bi morala delodajalka pri vozniku tovornega vozila preveriti, ali je delovno okolje za zaposlene varno, ter pojasnil, da bi se delavci, če bi vedeli za luknjo v podu, tej lahko izognili.

8. Pritožbeno sodišče ne sledi tezi pritožnice, da ravnanje njene zavarovanke ni bilo protipravno, saj je preverila dokumentacijo vozila, medtem ko ustno preverjanje varnosti ni izrecno predpisano. Kriterij za presojo protipravnosti je, ali je bil škodni dogodek objektivno predvidljiva posledica delodajalčevega ravnanja. Pod pojem objektivno predvidljive posledice ne spadajo le običajne in najpogostejše posledice, ampak tudi manj verjetne, vendar le, če jih je bilo ob znanju in veščinah, ki se pričakujejo za določenega strokovnjaka, mogoče predvideti v času spornega ravnanja. Kateri so bili potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, se presoja glede na okoliščine konkretnega primera.

9. Zgolj s pregledom dokumentacije se delodajalka svoje odgovornosti ne more razbremeniti. Delodajalec je dolžan izvesti vse razumne varnostne ukrepe za zagotovitev varnega delovnega okolja in preprečevanje poškodb delavcev. Poleg dokumentacije mora vselej preveriti tudi konkretno delovno okolje, kot je korektno pojasnil tudi J. S., pogodbeni sodelavec tožnikove delodajalke za varnost pri delu. Če tal tovornega vozila delodajalka zaradi naloženega blaga ni mogla pregledati, bi bilo na mestu vsaj ustno preverjanje, ali je hoja po kesonu varna. Posebno glede na ugotovitev, da je bilo sporno tovorno vozilo že na pogled slabega stanja oziroma precej dotrajano, ki je pritožnica ne izpodbija. Toženka bi se morala zavedati, da ima tovorno vozilo, na katerem bodo delavci opravljali delo, lahko pomanjkljivosti, ki bi lahko privedle do poškodb. Kljub temu je delo odredila na nepreverjenem tujem vozilu, nastanek škodnega dogodka pa je bil ob takšnih okoliščinah objektivno predvidljiv.

10. Toženka se odgovornosti ne more razbremeniti niti z navedbo, da za nastalo škodo odgovarja izključno lastnik spornega tovornega vozila. Ne glede na morebitno odškodninsko odgovornost lastnika tovornega vozila, ta ne odvezuje odgovornosti delodajalca, ki mora za varnost svojih zaposlenih poskrbeti v skladu s 5. členom ZVZD.

11. Toženka nasprotuje tudi obstoju vzročne zveze med opustitvijo dolžnega ravnanja in nastalo škodo, vendar takšni graji pritožbeno sodišče ne sledi. Vzročna zveza v primeru opustitev nikdar ni naravna, temveč velja teorija o ratio legis vzročnosti (teorija o varstvenem namenu norme). Pri slednji je treba presoditi, ali se je zaradi opustitve uresničila prav tista škodna posledica, ki jo je varnostna norma želela preprečiti. Ratio legis dolžne skrbnosti delodajalca je ravno v omejevanju tveganja delavcev in zagotovitvi varnega delovnega okolja. Tudi ob uporabi teorije o adekvatni vzročnosti je vzročna zveza med konkretno opustitvijo in škodnim dogodkom podana. Po tej teoriji vzročne zveze ni zgolj v primerih, ko gre za nenavadne ali izredne dogodke, za kar pa v tej zadevi ne gre. Nastanek škode v okoliščinah, ko je delodajalka delavcem odredila delo na tujem tovornem vozilu, ne da bi preverila njegovo varnost, ni nenavaden oziroma izreden, temveč je prav neskrbno ravnanje delodajalke povzročilo nastanek škode. Poškodbe tožnika je po splošnih življenjskih izkušnjah mogoče pripisati ravnanju toženke. Toženka se z navedbami, da morebiti voznik za luknjo sploh ni vedel, odgovornosti ne more razbremeniti. Kako bi voznik na vprašanje o varnosti hipotetično odgovoril, na presojo vzročne zveze ne more imeti vpliva. Nenazadnje se toženka s takšnimi navedbami ne more razbremeniti že zato, ker pred sodiščem prve stopnje nikdar ni trdila, da voznik s pomanjkljivostmi tovornega vozila ni bil seznanjen in gre tako za nedopustne pritožbene novote. Toženka bi se lahko odškodninske odgovornosti razbremenila le, če bi izkazala, da je njena zavarovanka ravnala skrbno ter v konkretnih okoliščinah sprejela vse potrebne ukrepe za preprečitev nastanka škode, ki bi jo ob skrbnosti dobrega strokovnjaka morala in mogla predvideti. Tega pa toženka ni izkazala.

12. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožnik za škodo ni soodgovoren. Ni namreč mogoče šteti, da bi povprečno skrben delavec moral in mogel vedeti, da je pod kartonom na tovornem vozilu luknja. Za delodajalca veljajo strožja pravila poklicne skrbnosti, zaradi česar mora pred odreditvijo dela preveriti, v kakšno okolje pošilja delavce. Od delavca pa se ne pričakuje, da bo še sam preverjal, ali je delovno okolje varno, saj se sme upravičeno zanesti, da je varnost delovnega okolja preveril že delodajalec.

13. Kljub temu, da se tožnik ni skliceval na objektivno odgovornost delodajalke, njegove trditve hkrati omogočajo presojo, da je zavarovanka toženke za škodo odgovorna tudi po načelu objektivne odgovornosti. Pritožbeno sodišče namreč na navedbo tožnikove pravne podlage v skladu z načelom, da pravo sodišče pozna in uporablja po uradni dolžnosti (iura novit curia), ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP). Tožnikov delodajalec je delo organiziral na tovornem vozilu s prikrito hibo - v pohodni površini tovornega vozila je bila namreč luknja, ki delavcem ni bila vidna. Za delavce takšno delovno okolje predstavlja nezaznavno "past", iz katere je izvirala večja škodna nevarnost za okolico. Zavarovanka toženke je s tem, ko je organizirala delovni proces na spornem tovornem vozilu, postala imetnica nevarne stvari, ki za obravnavano škodo odgovarja ne glede na krivdo (drugi odstavek 131. člena OZ ter 150. člen OZ).

14. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, uradoma upoštevnih procesnih kršitev po drugem odstavku 350. člena ZPP pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo tožene stranke v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (164. člen ZPP).

1 Sodišče prve stopnje je višino tožbenega zahtevka po nepotrebnem umestilo v izrek vmesne sodbe. Zadošča izrek, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. 2 Ur. l. RS, št. 43/2011, v nadaljevanju ZVZD-1. 3 Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1. 4 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OZ.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia