Jedro

Po oceni sodišča je toženka premoženjski položaj tožnika pravilno ugotavljala na podlagi določb ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP in določbami ZUPJS. Prav tako je pravilen zaključek, da ima tožnik po določbah ZSVarPre v lasti tudi nepremičnine, ki se štejejo za premoženje tožnika, in da njihova vrednost presega znesek 14.042,88 EUR. Podatek o vrednosti teh nepremičnin (32.174,06 EUR), je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine in izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, torej gre za podatek iz uradnih evidenc, katerega tožnik ni uspel ovreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Celju, št. IV U 223/2015-12 z dne 17. 11. 2016. Odločitev temelji na ugotovitvi, da mora pri odločanja o prošnji za dodelitev BPP tožena stranka na podlagi tretjega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavljati finančni položaj prosilca in druge pogoje določene s tem zakonom, do BPP pa je upravičena oseba, ki izpolnjuje pogoje prvega odstavka 13. člena ZBPP.

2. Tožena stranka je na podlagi vpogleda v evidenco GURS (prvi odstavek 33. člena ZBPP) ugotovila, da je prosilec poleg nepremičnine v kateri živi, še lastnik parcele št. 114/2 k.o. ..., ter lastnik 1/4 del stavbe št. 99-1 (površina dela stavbe 90,4 m2), ki ležita na parc. št. 160/4 k.o. ... in da skupna vrednost nepremičnin za njegov delež lastništva znaša 32.174,06 EUR. Ker je služba za BPP ugotovila drugačno premoženjsko stanje, kot ga je prosilec navedel na Obrazcu BPP št. 1 in ker gre za dejstva, ki so pomembna za izdajo odločbe, je prosilca z dopisom Bpp 232/2016-2 z dne 12. 12. 2016, na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP, v povezavi s 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pozvala, naj se izreče glede ugotovljenega premoženjskega stanja ter mu pojasnila pogoje za vložitev revizije in ga hkrati pozvala, da izkaže izpolnjevanje posebnih pogojev za dovoljenost revizije. Prosilec je na poziv odgovoril 3. 1. 2017 in 9. 1. 2017 ter pojasnil, da je na Okrožnem sodišču v Celju v letu 2016 oddal vlogo za dodelitev BPP, ki je bila odobrena, vlogi pa sta vsebovali enaka dokazila. Njegovo premoženjsko stanje se v vmesnem času ni spremenilo. V elektronskem sporočilu 9. 1. 2017 je navedel, da nepremičnine že dolgo prodaja preko agencije B., vendar jih ne more prodati.

3. Na podlagi podatkov pridobljenih iz uradnih evidenc in glede na to, da prosilec v zvezi s premoženjem ni navedel drugačnih podatkov, tožena stranka ugotavlja, da ima prosilec premoženje, ki se po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upošteva in ki presega cenzus 14.042,88 EUR. Ker že zgolj vrednost navedenih nepremičnin presega navedeni cenzus, tožena stranka natančne višine vrednosti preostalega premoženja prosilca ni ugotavljala.

4. Tožnik v tožbi opozarja na neskladje med odločbami Okrožnega sodišča v Celju ter odločbami Upravnega sodišča RS. Na Okrožnem sodišču mu je bila v letu 2016 BPP odobrena; 7. 12. 2016 pa je vložil prošnjo na Upravnem sodišču RS, ki je bila zavrnjena. Potrdila za odločanje so bila v obeh primerih enaka, prav tako se ni spremenilo njegovo premoženjsko stanje. Pojasnjuje, da parcelo v vrednosti 26.000 EUR prodaja vrsto let, ker pa nima urejenega dovoza, je ne more prodati niti za 10.000 EUR. Opozarja tudi, da ga je Upravno sodišče RS delno oprostilo plačila sodne takse. V tožbi zahteva, da se mu odobri BPP za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju, št. IV U 223/2015-21 z dne 17. 11. 2016. 5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se BPP ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in njegova vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (14.042,88 EUR).

8. V postopku lastništvo nepremičnin ni sporno, sporna je ugotovitev tožene stranke, da zaradi vrednosti nepremičnine parc.št. 114/2 k.o. ... ter lastništva 1/4 dela stavbe št. 99-1 (površina dela stavbe 90,4 m2), ki leži na parc. št. 160/4 k.o. ... v višini 32.174,06 EUR tožnik ni upravičen do zaprošene BPP.

9. Sodišče soglaša z odločitvijo tožene stranke. Po oceni sodišča je namreč toženka premoženjski položaj pravilno ugotavljala na podlagi določb ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP in določbami ZUPJS. Prav tako je pravilen zaključek toženke, da ima tožnik po določbah ZSVarPre v lasti tudi nepremičnine, ki se, upoštevaje določbo 17. člena ZUPJS, štejejo za premoženje tožnika, in da vrednost nepremičnin presega 14.042,88 EUR. Podatek o vrednosti teh nepremičnin (32.174,06 EUR), je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine in izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, torej gre za podatek iz uradnih evidenc, katerega pa tožnik, tudi po oceni sodišča, ni uspel ovreči. Tožnikovega splošnega in neizkazanega ugovora, da nepremičnine v vrednosti 26.000,00 EUR ne uspe prodati že vrsto let, sodišče namreč ne more upoštevati, saj na ocenjeno vrednost tožnikovega premoženja ne vpliva, tožbi pa tožnik dokazil, ki bi izkazovala drugačno vrednost nepremičnin ni predložil. Ker torej tožnik v postopku odločanja o dodelitvi BPP ni uspel izkazati drugačne, nižje vrednosti nepremičnin (čeprav je bil v pozivu z dne 12. 12. 2016 seznanjen z njihovo vrednostjo v višini 32.174,06 EUR) od navedene v podatkih uradnih evidenc, je sodišče pritrdilo oceni tožene stranke, ki je vrednost nepremičnin oprla na ugotovljeno posplošeno vrednost nepremičnin in po ugotovitvi, da presega cenzus 14.042,88 EUR, zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.