Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa vendarle to ni glavni cilj tega postopka; je le podrejen končnemu cilju – poplačilo upnikov (oz. odpust obveznosti pri osebnem stečaju), ki pa v tem postopku ne bo uresničen. Stečajni postopek se konča, ko upravitelj po opravljeni končni razdelitvi predloži sodišču končno poročilo. Kadar stečajne mase ni, se uporablja določba 378. člena ZFPPIPP, ki omogoča končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom.
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) končalo postopek osebnega stečaja; (2.) razrešilo upraviteljico N. G.; (3.) o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznanje in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, odločilo tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 1. 9. 2014, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa; (4.) odločilo, da mora stečajni dolžnik upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka.
2. Upnik se je zoper sklep pritožil (PD 55 in 56) in navedel, da je po roku prijavil terjatve, ki sedaj niso bile preizkušene, zato je sodišče kršilo prvi odstavek 396. člena ZFPPIPP.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi končnega poročila upravitelja in njegove dopolnitve (PD 49), v kateri je upravitelj med drugim predlagal tudi, da se postopek osebnega stečaja v skladu s 376. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIP konča. Kasneje je upnik prijavil terjatvi (PD 50 in PD 52), ki pa v tem postopku nista bili preizkušeni.
5. Iz stečajne zadeve izhaja, da dolžnik nima premoženja, ki bi lahko tvorilo stečajno maso, prav tako pa je postopek odpusta obveznosti končan s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi odpusta obveznosti (PD 11). V tej zadevi je upraviteljica preizkusila terjatve, ki so ji upniki priglasili v roku treh mesecev (glej osnovni seznam preizkušenih terjatev na PD 26 in končni seznam preizkušenih terjatev na PD 41). Naknadno je torej prišlo do podobne situacije, kot jo ureja 378. člen ZFPPIPP, ki ga 383. člen ne izključuje. Ta pa določa, da se v takem primeru terjatve ne preizkusijo.
6. Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi sicer postopki osebnega stečaja bili ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP), pa vendarle to ni glavni cilj tega postopka; je le podrejen končnemu cilju – poplačilo upnikov (oz. odpust obveznosti pri osebnem stečaju), ki pa v tem postopku ne bo uresničen. Stečajni postopek se konča, ko upravitelj po opravljeni končni razdelitvi predloži sodišču končno poročilo. Kadar stečajne mase ni, se uporablja določba 378. člena ZFPPIPP, ki omogoča končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom. Niti določbe 396. člena ZFPPIPP, ki določa vsebino sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, niti določbe 383. člena ZFPPIPP ne izključujejo smiselne uporabe 378. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče pravilno uporabilo določbo 376. člena v zvezi z 396. členom ZFPPIPP oziroma 378. členom ZFPPIP.
7. Upnik se v pritožbi sicer sklicuje na odločitev višjega sodišča (sklep Cst 4/2011 z dne 3. 2. 2011), vendar pa višje sodišče ugotavlja, da ta odločba ne pomeni ustaljene sodne prakse (drugače na primer Cst 20/2011 z dne 17. 2. 2011).
8. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.