Jedro

Če stranka vloži predlog za oprostitev sodnih taks skupaj s pritožbo, je stranka lahko oproščena le plačila sodne takse za pritožbo, saj sklep o oprostitvi plačila sodnih taks lahko učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje. To pomeni, da stranka ne more biti oproščena plačila sodne takse za sodbo.

Izrek

Pritožbi tožnic D. L. in B. J. se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni, tako spremenjen pa se v celoti glasi: "Predlog tožnice D. L. in B. J. za oprostitev plačila sodnih taks za sodbo, v znesku 11.400,00 SIT za vsako, se zavrne, tožnicama pa se omogoči, da takso za sodbo, vsaka v znesku 11.400,00 SIT, plačata v treh zaporednih mesečnih obrokih, s tem da prvi obrok zapade v plačilo najkasneje v 8 dneh od vročitve tega sklepa, zadnji obrok pa najkasneje v treh mesecih od zapadlosti prvega obroka.

Predlogu tožnic D. L. in B. J. za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo, v znesku po 22.800,00 SIT za vsako, se ugodi in se tožnici D. L. in B. J. oprostita plačila sodnih taks za pritožbo." V preostalem delu se pritožbi zavrneta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnic D. L. in B. J. za oprostitev plačila sodnih taks za sodbo in pritožbo (1. točka izreka izpodbijanega sklepa), ugodilo pa je prošnji tožnic za obročno plačilo sodnih taks in jima omogočilo, da takso za sodbo in pritožbo zoper sodbo, vsaka v skupnem znesku 34.200,00 SIT, plačata v treh zaporednih mesečnih obrokih, in sicer zadnjega najkasneje do 10.5.2004 (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).

Zoper sklep se pritožujeta obe tožnici.

D. L. v pritožbi navaja, da iz njenih plačilnih list izhaja, da njena neto plača znaša cca 90.000,00 SIT, dejansko pa prejme le cca 35.000,00 SIT plače, saj je bil njen mož v lanskem letu nezaposlen in mu je 9 mesecev morala plačevati socialno zdravstveno zavarovanje. Za preživljanje je morala najeti kredit. Navaja, da po potrebi lahko predloži dokazila.

B. J. v pritožbi navaja, da s svojo plačo preživlja sebe in hčerko, ki obiskuje 4. letnik gimnazije. Zaradi slabega finančnega stanja je bila prisiljena najeti kredite, v letih 2002/03 pa je bila tudi dalj časa v bolniškem staležu. Njeno zdravljenje še ni zaključeno, tako da ima še vedno stroške za rehabilitacijo. Sama preživlja sebe in svojo hčerko. Sodišče jo je spravilo v neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi delavkami, ki jih je oprostilo plačila sodnih taks, živijo pa s partnerji in se veliko ugodneje preživljajo kot ona.

Pritožbi sta delno utemeljeni.

Ob reševanju pritožbe je najprej potrebno poudariti, da bi bilo od tožnic, kot uslužbenk na sodišču, zastopanih tudi po pooblaščencu, mogoče pričakovati večje poznavanje zakonskih določb glede možnosti taksnih oprostitev po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) in Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur.l. RS št. št. 1/90 - 121/2004 oz. UPB 1, Ur.l. RS št. 20/2004). Takšna ugotovitev se nanaša na dejstvo, da so predlogi tožnic za taksno oprostitev v glavnem pomanjkljivi, predlogom pa so v glavnem predložena le nekatera potrdila, ki jih zahtevata ZPP v 2. odst. 169. člena oz. ZST v 3. odst. 13. člena. Sodišče prve stopnje je kljub temu 8 tožnic oprostilo plačila sodnih taks za sodbo in pritožbo (poseben sklep z dne 24.2.2004), pri čemer je kot kriterij za oprostitev navedlo mesečni dohodek na družinskega člana v družinah tožnic in oprostilo tiste tožnice, za katere je ugotovilo, da je ta dohodek nižji od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Obratno je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da dohodek v družinah D. L. in B. J. na družinskega člana znaša več kot minimalna plača, zaradi česar jima je omogočilo le obročno plačevanje sodnih taks za sodbo in pritožbo. Glede na to in upoštevajoč utemeljeno zahtevo, da se tudi D. L. in B. J. zagotovi enakopravno obravnavanje z ostalimi tožnicami, ki jih je sodišče oprostilo plačila sodnih taks, je pritožbeno sodišče zlasti preverilo dejstvo, ali je sodišče prve stopnje že uporabljen kriterij za oprostitev plačila sodnih taks pri pritožnicah pravilno ugotovilo in ga upoštevalo. Čeprav skopi, podatki v prošnji za oprostitev plačila taks D. L., v povezavi s pritožbenimi navedbami, vendar kažejo na to, da dohodki te tožnice oz. dohodki na člana njene družine ne presegajo zneska minimalne plače. Po odbitkih od neto plače so izplačila za to tožnico v mesecih od novembra 2003 do januarja 2004 znašala dejansko le okoli 37.000,00 SIT. Že to zadostuje za zaključek, da bi bila s plačilom taks lahko občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se ta tožnica preživlja. B. J. je že v predlogu za oprostitev navedla, da preživlja sebe in hčerko, ki obiskuje 4. letnik gimnazije in kar izhaja tudi iz potrdila o premoženjskem stanju. Iz podatkov o njeni plači izhaja, da je novembra in decembra 2003 prejela po 136.000,00 SIT, v januarju 2004 pa 110.000,00 SIT (zaradi predhodnih odbitkov), torej tudi ta plača na družinskega člana znaša manj kot je minimalna plača v Republiki Sloveniji. Zato je na podlagi istega kriterija, kot ga je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odločanju o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks ostalih 8 tožnic, potrebno odločiti enako in tudi D. L. in B. J. oprostiti plačila sodnih taks.

Oprostitev plačila sodnih taks pa v konkretni zadevi nikakor ne more zajemati plačila sodnih taks za sodbo, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje to odločilo tudi v primeru 8 tožnic, ki jih je plačila sodnih taks oprostilo. Takšna odločitev je bila namreč napačna, saj sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po 4. in 5. členu ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje (1. odst. 14. člena ZST). To v konkretni zadevi pomeni, da tožnici ne moreta biti oproščeni plačila sodnih taks za sodbo, temveč le za pritožbo. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks sta namreč podali šele skupaj s pritožbo zoper izpodbijano sodbo (10.2.2004), izpodbijano sodbo pa je sodišče izdalo po obravnavani dne 28.1.2004 in jo vročilo pooblaščencu tožnic že 2.2.2004. 4. člen ZST v 2. odst. določa, da nastane taksna obveznost za sodno odločbo takrat, ko je obravnava zaključena, če stranka ni navzoča na obravnavi, pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe. Zaradi prepozno vloženega predloga za oprostitev plačila sodnih taks za sodbo, tožnici torej na podlagi zakona ne moreta biti oproščeni plačila sodnih taks za sodbo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče le delno ugodilo njuni pritožbi in izpodbijani sklep delno spremenilo, zaradi delne spremembe tako odločitve v 1. in 2. točki izreka sklepa pa je ta izrek ponovno oblikovalo v celoti. Pri tej odločitvi je moralo upoštevati tudi dejstvo, da je sodišče prve stopnje že ugodilo predlogom tožnic za obročno plačilo sodnih taks. Takšno odločitev je moralo upoštevati, saj bi sicer lahko prišlo do spremembe odločitve v škodo strank, ki sta se edini pritožili, to pa glede na določbo 359. člena ZPP ni dopustno. Tožnici sta torej dolžni plačati le takso za sodbo, vsaka v znesku 11.400,00 SIT, in sicer v treh mesečnih obrokih (prvi obrok najkasneje v 8 dneh od vročitve sklepa pritožbenega sodišča, zadnji obrok pa najkasneje v treh mesecih od zapadlosti prvega obroka).