Jedro

Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih točk, je vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve tega ukrepa. Ker pa se s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvršitev tega ukrepa odloži, je potrebno za odločitev o izreku kazenskih točk za storjeni prekršek ugotoviti tudi, ali je morda bila storilcu izvršitev pravnomočno izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba o prekršku v izpodbijani točki II. izreka spremeni tako, da se storilcu poleg globe izreče tudi stranska sankcija 8 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 2. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), mu izreklo globo 600,00 EUR ter ga oprostilo plačila stroškov postopka.

Zoper tako sodbo se pritožuje predlagateljica Policijska postaja C. zaradi odločitve o sankcijah (četrta točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da obdolženec ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja, zaradi česar mu ni izreklo kazenskih točk v cestnem prometu. Obdolženec namreč poseduje veljavno vozniško dovoljenje, ki mu je bilo izdano 3. 4. 2013 in velja do 3. 4. 2015, ima pa tudi veljaven ukrep odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z odložitvijo izvršitve po sklepu EPVD 480207/2013-0337 z dne 7. 2. 2014, ki velja do 7. 8. 2014. Pritožba je utemeljena.

Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je obdolženec dne 25. 12. 2013 ob 03.42 kot voznik začetnik vozil v cestnem prometu osebni avtomobil v naselju V., ko je imel v organizmu najmanj 0,30 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s čimer je kršil 8. točko prvega odstavka 105. člena ZPrCP ter storil prekršek po 2. točki četrtega odstavka 105. člena ZprCP, ki določa, da se voznika začetnika, ki ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka kaznuje z globo 600,00 EUR, vozniku, učitelju vožnje ali spremljevalcu pa se izreče tudi 8 kazenskih točk. Kot izhaja iz 9. točke obrazložitve izpodbijane sodbe o prekršku je sodišče obdolžencu izreklo globo v zakonsko predpisani višini 600,00 EUR, kazenskih točk pa mu ni izreklo, saj je ugotovilo, da je obdolžencu kot vozniku začetniku s sklepom Okrajnega sodišča v Š. p. J. EPVD 207/2013 z dne 5. 12. 2013, ki je postal pravnomočen 20. 12. 2013, vozniško dovoljenje prenehalo veljati. Slednja ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa je zmotna, zaradi česar je sodišče prve stopnje v posledici zmotno uporabilo materialno pravo pri izreku sankcij, kot pravilno opozarja predlagateljica v pritožbi.

ZP-1 v drugem odstavku 22. člena določa, da se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Za pravilno odločitev v tej zadevi je relevantna opredelitev, kdaj preneha veljati vozniško dovoljenje v primeru izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženega števila 18 kazenskih točk. Kot je opozorilo Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 26/2014 z dne 19. 3. 2014 je po prejšnji ureditvi vozniško dovoljenje prenehalo veljati s pravnomočnostjo sodbe ali sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je to določal sedmi odstavek 22. člena ZP-1. Vendar je sedmi odstavek 22. člena ZP-1 prenehal veljati 1. 11. 2008 z uveljavitvijo Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1C) in se tako po sedaj veljavni ureditvi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj in sicer 30. dan po pravnomočnosti sklepa, s katero je sankcija izrečena (prvi in drugi odstavek 124. člena v zvezi s 139. členom ZIKS-1 in petim odstavkom 202. člena ZP-1). To pomeni, da vozniško dovoljenje preneha veljati z dnem izvršitve to pa je (praviloma) 30. dan po pravnomočnosti sklepa, s katerim je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Pri tem je potrebno upoštevati možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pod pogoji in v postopku, ki ga določa 202.d - 202.f člen ZP-1. Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih točk, je vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve tega ukrepa. Ker se s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvršitev tega ukrepa odloži, je treba pri ugotavljanju ali ima obdolženec veljavno vozniško dovoljenje, kar je pogoj za izrek kazenskih točk v cestnem prometu, ugotoviti tudi, ali je bilo s sklepom sodišča ugodeno storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in če je bilo, ali je morebiti že prišlo do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V kolikor namreč sodišče storilcem, ki jim je bilo pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar jim je izvršitve tega ukrepa bila odložena, sodišča zaradi storitve novega prekrška ne bi izrekala kazenskih točk, posledično ne bi moglo priti do vpisa kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk za prekršek storjen v preizkusni dobi, kar pomeni, da organ pristojen za vodenje skupne evidence kazenskih točk, ki je dolžan obvestiti sodišče o vpisu novih kazenskih točk in storitvi prekrška v času preizkusne dobe, s tem ne bi bil seznanjen in ne bi mogel obvestiti sodišča o izpolnjevanju pogojev za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče pa tako kljub storitvi hujšega prekrška v preizkusni dobi storilcu ne bi moglo preklicati odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot mu to nalaga drugi odstavek 202.e člena ZP-1. Pritožbeno sodišče je zato na seji ponovno izvedlo dokaze glede veljavnosti obdolženčevega vozniškega dovoljenja in sicer prebralo izpis iz evidence vozniških dovoljenj z dne 18. 4. 2014 na list. št. 36 ter vpogledalo v skupno evidenco kazenskih točk za obdolženca. Pri tem je ugotovilo, da iz izpisa iz evidence izhaja, da obdolženec še vedno poseduje veljavno vozniško dovoljenje izdano 3. 4. 2013 s številko registra 465653, ki je veljavno do 3. 4. 2015 ter da iz skupne evidence kazenskih točk izhaja, da je obdolžencu bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom z dne 27. 1. 2014, v katerem mu je bila določena preizkusna doba 6 mesecev, ki traja do 7. 8. 2014. Nikjer pa ni podatka o tem, da bi obdolžencu bila preklicana odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po sklepu z dne 27. 1. 2014, kar pomeni, da je obdolženec na dan izdaje izpodbijane sodbe o prekršku, to je 6. 2. 2014 še vedno posedoval veljavno vozniško dovoljenje, zaradi česar bi sodišče prve stopnje obdolžencu moralo poleg globe izreči tudi stransko sankcijo 8 kazenski točk v cestnem prometu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo in sodbo o prekršku prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem delu, to je v odločitvi o sankcijah oziroma izreku sankcij spremenilo tako, da je obdolžencu poleg že izrečene globe v višini 600,00 EUR izreklo tudi 8 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije (sedmi odstavek 163. člena ZP-1).