Jedro

Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Mestne občine Novo mesto št. 35112-152/2017-4 (619) z dne 22. 9. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnikoma kot investitorjema odmerila komunalni prispevek v višini 4.695,64 EUR za rekonstrukcijo poslovno stanovanjske stavbe in dozidavo dvigala na zemljiščih parc. št. 1531 in 1532, obe k. o. ... (1. točka izreka), ki ga morata tožnika poravnati v 15 dneh po dokončnosti te odločbe na tam navedeni podračun (2. točka izreka). Ugotovila je še, da posebni stroški v zvezi z izdajo te odločbe niso nastali (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je toženka začela postopek odmere komunalnega prispevka, ko je od Upravne enote Novo mesto prejela obvestilo, da sta tožnika vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo poslovno stanovanjske stavbe in dozidavo dvigala na zemljiščih parc. št. 1531 in 1532, obe k.o. ..., s priloženim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD). Pri odmeri se sklicuje na Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 62/10 in naslednji, v nadaljevanju Odlok). Ugotavlja, da obstoječa gradbena parcela meri 195 m2 in predstavlja zemljišče parc. št. 1531, nova gradbena parcela pa je določena v projektni dokumentaciji in meri 549 m2. Razlika med novo in obstoječo gradbeno parcelo znaša 354 m2. Prav tako je iz priložene mape PGD razvidna tudi razlika med novo in obstoječo neto tlorisno površino objekta (50,80 m2).

3. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo (1. točka izreka) in ugotovil, da posebni stroški v tem upravnem postopku niso nastali (2. točka izreka). Med drugim pojasnjuje, da je prvostopenjski organ podatke o obstoječi gradbeni parceli pridobil iz potrdila Upravne enote Novo mesto št. 351-638/2017-7 z dne 13. 7. 2017, iz katerega izhaja, da meri gradbena parcela obstoječega objekta 195 m2. Tako je pravilno postopanje prvostopenjskega organa, ko je komunalni prispevek odmeril le od parcele št. 1532. Pojasnjuje, da se pri obračunu komunalnega prispevka vedno upoštevata tako podatka o velikosti gradbene parcele, kot tudi o velikosti neto tlorisne površine, ki ju je prvostopenjski organ pridobil iz PGD, zato mu podatkov iz uradnih evidenc ni bilo treba pridobivati.

4. Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da je napačno stališče toženke, ko je kot gradbeno parcelo upošteval celotno površino parcele št. 1532. Pojasnjujeta, da se na parceli 1532 komunalna infrastruktura v ničemer ne spreminja, ne povečuje in ne dograjuje. Izvaja se zgolj rekonstrukcija poslovno stanovanjske stavbe na parceli 1531. Tej se zaradi prostorske utesnjenosti dograjuje dvigalo, katerega površina znaša 12,5 m2, in sega na parcelo 1532. Menita, da bi toženka morala ugotoviti dejansko velikost gradbene parcele, ne pa teoretično zajeti celotne površine, ki je v naravi deloma zelenica in zelenjavni vrt, deloma pa dovozna pot s parkirnim prostorom. Navajata, da dvigalo ne sega izven funkcionalnega zemljišča stavbe na parceli 1531 in predlagata, naj sodišče odpravi odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa oziroma naj 2. točko odločbe drugostopenjskega organa spremeni tako, da se pritožnikoma povrnejo stroški pritožbenega postopka. Tožnikoma pa naj prizna tudi stroške postopka s tožbo s pripadajočimi obrestmi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri stališčih, ki jih je podala že v izpodbijanih odločbah, in predlaga zavrnitev tožbe. Tožnika pa v nadaljnjih pripravljalnih vlogah med drugim opozarjata na dejstva, iz katerih izhaja, da del zemljišča parc. št. 1532 v izmeri 262 m2 predstavlja „pripadajoče zemljišče“ k stanovanjskemu objektu na parc. 1531, in v zvezi s temi dejstvi prilagata dokazila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Odlok. Ta primer, kot je obravnavani, ureja v 11. členu, ki določa, da se v primeru spremembe obstoječe gradbene parcele, neto tlorisne površine objekta oziroma spremembe namembnosti objekta komunalni prispevek odmeri na način, da se izračuna razlika med komunalnim prispevkom za predvideno stanje objekta in komunalnim prispevkom za obstoječe stanje objekta. Če je razlika pozitivna, se komunalni prispevek obračuna. Navedeno pomeni, da se v primeru, kot je obravnavni, komunalni prispevek odmeri tako, da se najprej izračuna višina komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine objekta na podlagi veljavnega Odloka, nato pa se na podlagi istega odloka izračuna višina komunalnega prispevka pred spremembo neto tlorisne površine objekta, nakar se izračuna razlika med (teoretičnima) vrednostima komunalnega prispevka. Pozitivna razlika je enaka višini komunalnega prispevka, ki ga je dolžan plačati zavezanec.

8. Sodišče pritrjuje toženki, da je v Odloku imela podlago, da je podatek o površini gradbene parcele povzela iz PGD in da je projektant v predloženem PGD označil, da je nova velikost združenih parcel, namenjenih gradnji, 549 m2. V zadevi pa je sporno predvsem, ali je toženka pri odmeri komunalnega prispevka pravilno uporabila materialno pravo, ko je kot obstoječo gradbeno parcelo upoštevala le površino parcele pod obstoječo stavbo (stavbišča), stoječo na parceli 1531, v površini 195 m2. 9. Upravnosodna praksa je že večkrat poudarila, da so pojmi „stavbno zemljišče“ (ZPNačrt), „parcela“ (Pravilnik o odmeri komunalnega prispevka, v nadaljevanju Pravilnik) in „gradbena parcela“ (peti odstavek 127. člena ZGO-1B) primerljivi pojmi. Vsi opisujejo t. i. parcelo objekta, ki jo sestavlja površina, na kateri stoji objekt in določena površina ob njem. To potrjuje tudi vsebina petega odstavka 127. člena ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07), ki določa, da je gradbena parcela zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oz. na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo oz. je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. To pomeni, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu.

10. Le tako površino zemljišča pa je treba upoštevati tudi pri izračunu komunalnega prispevka zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta in morda posledično tudi površino gradbene parcele, ne glede na to, ali je v času graditve objekta že bila v investitorjevi lasti.

11. Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pri izračunu višine komunalnega prispevka pred nameravano spremembo pri postavki „površina parcele“ upoštevala zgolj površino, ki predstavlja stavbišče obstoječe stavbe, ne pa tudi površin, ki ji služijo, je utemeljen tožbeni ugovor, da je nezakonita. Toženka (drugostopenjski organ) se je pri tem sklicevala na Potrdilo Upravne enote Novo mesto, iz katere pa ne izhaja površina „gradbene parcele“ v smislu predhodne razlage tega pojma, ampak zgolj površina stavbe (stavbišča).

12. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena že iz tega razloga, je brez presoje ostalih tožbenih navedb izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z odločitvijo sodišča se ipso lege štejeta za odpravljeni tudi odločitev pritožbenega organa in odločitev o stroških v zvezi z njim, zato bo moral upravni organ v ponovljenem postopku ponovno odločati tudi o stroških upravnega postopka in sodišču ni treba posebej odpravljati tudi nje, kot to predlagata tožnika. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

13. V ponovljenem postopku bo morala toženka pravilno uporabiti materialno pravo ter ugotoviti, ali se bo površina „gradbene parcele“ v smislu predhodne razlage tega pojma zaradi nameravane gradnje dejansko spremenila. Če bo ugotovila, da se bo, bo morala komunalni prispevek izračunati, kot je predhodno pojasnjeno, tako, da najprej izračuna višino komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine in površine gradbene parcele na podlagi veljavnega Odloka, nato pa na podlagi istega odloka še pred spremembo, pri čemer je pri izračunu višine komunalnega prispevka pred nameravano spremembo kot površino parcele treba upoštevati, da ta v skladu s predhodno razlago ne tvori le dela zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), ampak tudi del zemljišča, na katerem so površine, ki mu služijo, ne glede na to, da predstavljajo drugo parcelo, in ne glede na to, ali so v času graditve objekta že bile v lasti investitorjev. Opredeliti pa se bo morala tudi do morebitnega zahtevka tožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, če sta ga v pritožbi zoper izpodbijano odločbo seveda podala.

14. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, sta tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se jima priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Sodna taksa v višini 148,00 EUR pa jima bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).