Jedro

Tožeča stranka ni ne med postopkom do pravnomočnosti ne kasneje zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti sodišču ni predložila nobenega dokaza o tem. Zaradi tega nima pravice do revizijskega preizkusa pravilnosti odločitve pritožbenega sodišča o zahtevkih iz (pridružene) glavne intervencijske pravde.

Izrek

Revizija se zavrže. Glavna intervenientka (tožeča stranka v pridruženi pravdi) krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izstavitev listine, sposobne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah s parc. št. 3078 in 3079, vpisanih v vl. št. ... k. o. ..., v korist tožeče stranke. O zahtevkih iz pridružene glavne intervencijske pravde je odločilo tako, da je ugodilo zahtevkoma za ugotovitev, da je pogodba št. 91/96 z dne 28. 11. 1996, sklenjena med tožečo in toženo stranko (prvim in drugim tožencem v pridruženi pravdi), nična, in da je glavna intervenientka (tožeča stranka v pridruženi pravdi) lastnica spornih nepremičnin, medtem ko je zahtevek glavne intervenientke za izstavitev za vknjižbo lastninske pravice na teh nepremičninah sposobne listine v njeno korist zavrnilo.

2. Tožeča stranka se je zoper takšno sodbo pritožila, pritožila pa se je tudi zoper sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za združitev predmetne pravde s pravdo v P 937/2006. Pritožbeno sodišče je obe pritožbi zavrnilo in izpodbijano sodbo in sklep potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka sama vložila revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve pristojnemu sodišču v novo sojenje, podrejeno pa spremembo te sodbe z ugoditvijo njenemu tožbenemu zahtevku in zavrnitvijo zahtevkov glavne intervenientke.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, toženi stranki in glavni intervenientki. Slednja je nanjo odgovorila in sodišču predlagala njeno zavrnitev. Meni, da ''... modrovanje tožeče stranke ... bolj sodi v gostilno, kot v revizijo...''.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo. V postopku z njim lahko stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Izjemoma sme stranka procesna dejanja opravljati tudi sama, vendar le, če najkasneje v sami reviziji (oziroma ob njeni vložitvi) izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP)(1).

7. Tožeča stranka ni ne med postopkom do pravnomočnosti ne kasneje zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti sodišču ni predložila nobenega dokaza o tem. Zaradi tega nima pravice do revizijskega preizkusa pravilnosti odločitve pritožbenega sodišča o zahtevkih iz (pridružene) glavne intervencijske pravde.

8. Drugače je s tožnikovim izvirnim tožbenim zahtevkom. Tožbo, v kateri je zahteval, naj sodišče toženi stranki naloži, da v njegovo korist izstavi listino, na podlagi katere se bo lahko v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik spornih nepremičnin, je tožnik vložil 22. 6. 1998, to je še v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 17/90). Ta zakon pa za nastopanje pred revizijskim sodiščem ni določal obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki je odvetnik. Načeloma bi torej za dopustnost revizijskega obravnavanja odločitve o tem zahtevku zadoščala tudi laična revizija. A le načeloma, saj v tožbi opredeljena vrednost spornega predmeta ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Ta znaša 4172,93 EUR (prej 1,000.000,00 SIT), kar je točno toliko, kolikor je kot vrednost spornega predmeta v tožbi navedel tožnik. Ker točno toliko ne pomeni, da je navedeni znesek presežen, revizija tudi v delu, ki se nanaša na ta tožbeni zahtevek, ni dovoljena.

9. Ker revizije v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZPP ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to v skladu s pooblastilom iz 377. člena ZPP storilo revizijsko sodišče. 10. Glavna intervenientka z vložitvijo odgovora na revizijo ni v ničemer prispevala k rešitvi zadeve. Na revizijo je odgovorila kratko in le po vsebinski plati. Stroškov, ki so ji v zvezi s tem nastali, zato ni mogoče šteti kot potrebnih za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

.Op. št. (1): Tako pravno mnenje je bilo sprejeto na občni seji VS RS dne 26. 6. 2002.