Jedro

Četudi bi predlagatelji navedli dejstva in predložili dokaze, na podlagi katerih predlagajo obnovo postopka, zanje ne bi bila izdana ugodnejša odločba in bi bil predlog tudi v tem primeru zavrnjen. Predlog bi bil tudi v tem primeru zavrnjen, saj so predlagatelji glede vračila zaplenjenega premoženja izbrali upravni postopek, zato bi morali tudi odškodnino iz naslova manjše vrednosti zaplenjenega premoženja uveljavljati v upravnem postopku in ne v sodnem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za obnovo postopka.

2. Zoper navedeni sklep so se pravočasno pritožili predlagatelji iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi so navedli, da bi moralo sodišče ves čas postopka paziti, ali ni v zadevi morebiti pristojen kakšen drug organ (na primer upravni) in se v primeru nepristojnosti razglasiti za nepristojno ter zadevo odstopiti pristojnemu organu. Glede vprašanja, ali je bil predlog za obnovo vložen pravočasno, bi moralo sodišče razpisati narok in zaslišati predlagatelje o okoliščinah v zvezi s prejemom listin in vložitvijo predloga za obnovo postopka. Listine so pridobili šele teden dni pred vložitvijo predloga, torej 19. 10. 2010, zato je bil predlog vložen v subjektivnem roku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbena navedba, da mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na svojo pristojnost ter se v primeru nepristojnosti razglasiti za nepristojno, je za presojo zadeve povsem nerelevantna. Takšen pritožbeni razlog bi stranka lahko uveljavljala v postopku rednih pravnih sredstev, medtem ko predlog za obnovo postopka predstavlja izredno pravno sredstvo, predlagajoča stranka pa je predlagala obnovo zaradi novih dejstev in dokazov na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Slednje določilo dopušča obnovo postopka, kadar stranka izve za nova dejstva ali pa najde in pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da četudi bi predlagatelji navedli dejstva in predložili dokaze, na podlagi katerih predlagajo obnovo postopka, zanje ne bi bila izdana ugodnejša odločba. Predlog bi bil tudi v tem primeru zavrnjen, saj so predlagatelji glede vračila zaplenjenega premoženja izbrali upravni postopek, zato bi morali tudi odškodnino iz naslova manjše vrednosti zaplenjenega premoženja uveljavljati v upravnem postopku in ne v sodnem.

5. Predlagatelj je v predlogu za obnovo postopka v skladu s 397. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP dolžan navesti poleg zakonitega razloga, na podlagi katerega zahteva obnovo postopka (394. člen ZPP), tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku (396. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagateljev. Tako bi tudi po oceni pritožbenega sodišča predlagajoča stranka morala predložiti dokaz, v konkretnem primeru potrdilo GURS v Novem mestu, s katerim bi izkazala navedbe, kdaj je pridobila listine, ki jih predlaga kot novi dokaz. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da bi moralo sodišče razpisati narok, kjer bi zaslišalo predlagatelje o okoliščinah v zvezi s sprejemom listin, saj takega predloga stranka v predlogu za obnovo ni podala.

6. Ker pritožba na podlagi navedenega ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).