Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele 7. 6. 2005; ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot in ali je tožena stranka pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele 7. 6. 2005; ali za toženo stranko veljajo določbe Zakona o varstvu potrošnikov; ali je tožena stranka pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.

Obrazložitev

1. Tožnik je od tožene stranke kupil stanovanje, ki mu ni bilo izročeno v dogovorjenem roku (15. 3. 2005), temveč 7. 6. istega leta, nekatere pomanjkljivosti pa so bile odpravljene šele 5. 7. 2006. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo 7.723,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer 5.441,28 EUR iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude pri izročitvi stanovanja, 2.282,27 EUR pa iz naslova obresti na izvršena plačila pred izročitvijo stanovanja. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, naj tožniku plača 7.723,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v neznatnem presežku (0,43 EUR z zamudnimi obrestmi) pa je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo še o pravdnih stroških. Glede pogodbene kazni ni sledilo toženi stranki, ki se je sklicevala na s strani tožnika naročene spremembe na stanovanju, za kar bi slednji moral skladno z določbo 2. alineje drugega odstavka 5. člena prodajne pogodbe predhodno pridobiti njeno soglasje. Navedeno pogodbeno določbo je razlagalo drugače in ocenilo, da kupcu za tovrstne spremembe ni bilo treba pridobiti soglasja tožene stranke. Ker je slednja s prodajno pogodbo pristala, da tožnik izvedbo sprememb naroči pri investitorju, se ne more sklicevati na ekskulpacijske razloge iz določbe 240. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Dodalo je še, da konkretne spremembe niso bile obsežne in niso povzročile zamude z izročitvijo stanovanja. Prisojene obresti od predplačil kupnine je utemeljilo z določbo 41. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) in navedlo obširne razloge, zakaj ta zakon velja tudi za toženo stranko, čeprav ne opravlja pridobitne dejavnosti (v smislu tretjega odstavka 1. člena ZVPot). Za odločilno je štelo okoliščino, da tožena stranka nastopa na trgu kot ponudnik stanovanj (v smislu četrtega odstavka 1. člena ZVPot).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Poudarilo je, da izvajanje sprememb v stanovanju na željo tožnika v konkretnem primeru ni povzročilo zamude, pri čemer je sprejelo dokazno oceno sodišča prve stopnje. Prav tako je soglašalo, da se obveznosti po ZVPot nanašajo na vse subjekte, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve, torej tudi na toženko.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem načenja vprašanja o upravičenosti tožnika do pogodbene kazni in plačila obresti od predplačil kupnine. Sklicuje se na stališča iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2679/2009 z dne 25. 11. 2009, ki jim je revizijsko sodišče že pritrdilo. Posebej graja zaključek, da tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 ni pristal, da se mu stanovanje izroči šele tedaj. Napadeno stališče je perpleksno, saj pomeni, da je sprememba pogodbenih določil glede lastnosti stanovanja mogoča z dogovorom med tožnikom in izvajalcem, enako dogovorjena sprememba roka izročitve pa ne. Sodišče je namreč štelo, da je imel izvajalec pooblastilo tožene stranke za celotno izvajanje sprememb v stanovanjih. Tudi sicer bi bilo napadeno stališče zmotno, saj je bila v obravnavanem zaprosilu vsebovana prava tožnikova volja (o roku izročitve), ki jo je tožena stranka sprejela. Sodišči sta se zato po nepotrebnem ukvarjali z vsebino in obsegom sprememb na stanovanju. V zvezi s pogodbeno kaznijo predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je bil tožnik dolžan pridobiti soglasje tožene stranke za spremembe na stanovanju oziroma ali izostanek tega soglasja pomeni, da ni upravičen do pogodbene kazni za zamudo in (2) ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele tedaj. Ker sta sodišči spregledali, da je bila izročitev stanovanja pogojena tudi s plačilom celotne kupnine (prvi odstavek 5. člena pogodbe), ki jo je tožnik poravnal šele 21. 4. 2005, dodaja vprašanji, (3) ali je bila tožena stranka dolžna izročiti stanovanje pred popolnim plačilom kupnine in (4) ali je že tedaj prišla v zamudo. Končno se ne strinja z uporabo določb ZVPot. Tožena stranka je javni nepremičninski sklad in bi morala opravljati pridobitno dejavnost, da bi lahko štela kot podjetje v smislu ZVPot, (tretji odstavek 1. člena ZVPot). Določba četrtega odstavka istega člena ne širi kroga zavezancev, temveč je le pojasnjevalne narave glede na prej navedeno določbo. Svoje stališče opira še na določbe Stanovanjskega zakona. Končno meni, da tožnik ne bi bil upravičen do plačila obresti od predplačil kupnine tudi v primeru, če bi jo zavezovale določbe ZVPot. Tožena stranka namreč dobave blaga ni pogojevala s predplačili, tožnik pa je predlagani način plačila sprejel brez pogajanj ali nasprotnih predlogov. V zvezi s tem predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (5) ali zanjo veljajo določbe ZVPot in (6) ali je pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367c. člena ZPP).