Jedro

Zakon določa najstrožjo sankcijo za pravne posle, ki bi imeli ekonomsko enak učinek za družbo, kot če bi ta sama pridobivala lastne delnice, kar pa pomeni, da je nično le posojilo (ali drug pravni posel s primerljivim učinkom), ne pa tudi sam posel pridobitve delnic. Tako pridobljene delnice tudi nimajo statusa lastnih delnic, kot ga imajo po določilu 251. člena ZGD-1 delnice, pridobljene s strani tretjih oseb za račun družbe oziroma delnice, ki jih pridobiva odvisna družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, dolžna pa je v roku 15 dni toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 398,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razveljavitev sklepov, sprejetih na 17. redni seji skupščine tožene stranke 26. 8. 2010 o izvolitvi organov skupščine, delitvi bilančnega dobička, imenovanju revizorja za poslovno leto 2010, predlaganih spremembah Statuta družbe, izvolitvi članov nadzornega sveta družbe in ugotovitev, da je bil na isti skupščini sprejet nasprotni predlog tožeče stranke o izvolitvi članov nadzornega sveta družbe (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 585,00 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zamudnimi obrestmi v višini zakonske obrestne mere (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka, ki so tožeči stranki nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje in v postopku s pritožbo. Podredno je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka s predmetno tožbo zahteva razveljavitev sklepov, sprejetih na skupščini tožene stranke 26. 8. 2010, zahtevek pa utemeljuje na dejstvu, da naj bi družba G., d.o.o., (oziroma pred njo družba W. GmbH) vse svoje delnice tožene stranke dobila prav s premoženjem tožene stranke (oziroma od nje odvisne družbe) oziroma z njeno ekonomsko podporo, zato meni, da se te delnice štejejo za lastne delnice tožene stranke, ki nimajo glasovalne pravice. Trdi, da so bili pri sprejetju izpodbijanih sklepov upoštevani glasovi imetnika lastnih delnic, kar predstavlja kršitev 249. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1, ki je bistveno vplivala na veljavnost spornih sklepov, saj v nasprotnem primeru nobeden od teh ne bi bil sprejet. 6. Ključno materialno pravno vprašanje za presojo utemeljenosti vtoževanega zahtevka v obravnavni zadevi je, ali se delnice tožene stranke, katerih imetniki so sicer delničarji tožene stranke, štejejo za lastne delnice, če so bile pridobljene s finančno asistenco tožene stranke v obliki zagotovitve posojila za njihov nakup delničarjem. Če se namreč štejejo kot lastne delnice, potem nimajo glasovalnih pravic, in se njihov glas ne bi smel upoštevati pri odločanju o sprejetju izpodbijanih skupščinskih sklepov. Pritožbeno sodišče sledi oceni sodišča prva stopnje, ki je glede navedenega zavzelo stališče, da s finančno asistenco tožene stranke pridobljene delnice, katerih imetnik je družba G., d.o.o., niso lastne delnice. Za svojo odločitev pa je navedlo tudi dovolj razlogov o odločilnih dejstvih, da je sodišče druge stopnje izpodbijano odločitev lahko preizkusilo, kar pa pomeni, da so neutemeljene pritožbene navedbe o zatrjevani kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP zaradi odsotnosti navedb o odločilnih dejstev.

7. Pritožba sicer pravilno pojasnjuje pomen in smisel zakonske določbe o prepovedi fiktivnih poslov (248. člen ZGD-1), tj. prepovedi, da družba tretjemu zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev svojih delnic. Prav tako drži, da prepoved pridobivanja lastnih delnic s strani družbe vključuje prepoved kakršnih koli (drugih) pravnih poslov, ki bi imeli za družbo enak ekonomski učinek, kot če bi družba sama pridobila lastne delnice. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec določil različne sankcije za različne kršitve navedenih prepovedi. Za pravne posle, s katerimi družba zagotovi ekonomsko podporo pridobivanju njenih delnic tako, da da (tretjemu) predujem ali posojilo za njihovo pridobitev ali sklene drug pravni posel s primerljivim učinkom, prvi odstavek 248. člena ZGD-1 določa le sankcijo ničnosti. Zakon tako določa najstrožjo sankcijo za pravne posle, ki bi imeli ekonomsko enak učinek za družbo, kot če bi ta sama pridobivala lastne delnice, kar pa pomeni, da je nično le posojilo (ali drug pravni posel s primerljivim učinkom), ne pa tudi sam posel pridobitve delnic. Tako pridobljene delnice tudi nimajo statusa lastnih delnic, kot ga imajo po določilu 251. člena ZGD-1 delnice, pridobljene s strani tretjih oseb za račun družbe oziroma delnice, ki jih pridobiva odvisna družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo stališče iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1008/2007 z dne 29. 1. 2008, na katerega se sklicuje pritožba, preseženo z odločbama Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1126/2009 z dne 21. 10. 2010 in I Cpg 1126/2009 z dne 6. 12. 2011. Iz obrazložitev slednjih namreč izhaja, da zgolj nezakonito financiranje brez elementa pridobivanja delnic "za račun družbe", ne vodi do posledice lastnih delnic, temveč do pravne sankcije ničnosti posla financiranja. Cilj zakona, da se onemogoči izigranje načela prepovedi pridobivanja lastnih delnic iz 247. člena ZGD-1 s pravnimi posli, ki bi imeli za družbo enak ekonomski učinek, kot če bi sama pridobila lastne delnice, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča zakonodajalec v zadostni meri zagotovil s sankcijo absolutne neveljavnosti fiktivnega pravnega posla. Zgolj nezakonito financiranje, brez elementa pridobivanja delnic ˝za račun družbe˝ zato ne vodi do posledice ˝lastnih delnic˝, temveč do sankcije ničnosti posla.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami o (ne)obstoječi sodni praksi pritožbeno sodišče še dodaja, da sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalen, temveč sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije. Obvezujoča so namreč skladno s 110. členom Zakona o sodiščih pravna mnenja, ki jih sprejme občna seja Vrhovnega sodišča, in sicer (le) za senate Vrhovnega sodišča, ki se lahko spremenijo samo na novi občni seji.

10. Tožeča stranka svojemu stališču, da gre pri pridobitvi delnic s fiktivnimi posli za lastne delnice, v podporo zmotno navaja teorijo, ki sicer podpira široko interpretacijo določila prvega odstavka 248. člena ZGD-1, vendar le v smeri, da naj sodišče široko razlaga termin "zagotovi" (prvi odstavek 248. člena ZGD-1) oziroma "pravni posel" s katerim bi družba lahko ekonomsko podpirala nakup delnic ciljne družbe. Široke razlage pa teorija ne širi na sam koncept "lastne delnice".

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnica preko sistematične razlage spornih določb utemeljiti stališče o tem, da imajo delnice, pridobljene na podlagi 248. člena ZGD-1, lastnost lastnih delnic. Zakonsko materijo, kot je urejena v prvem odstavku 248. člena ZGD-1, je namreč treba ločiti od materije, ki je urejena v 251. členu ZGD-1, kjer je zakonodajalec izrecno določil, da po izračunu skupnega deleža delnic v skladu z drugim odstavkom 247. in 250. člena tega zakona veljajo te delnice za delnice družbe. Teorija na tem mestu tudi izrecno podpira stališče, da gre za lastne delnice (1). Zakonodajalec je za primere iz 251. člena ZGD-1 (pridobivanje lastnih delnic preko tretjih oseb) lastnost "lastnih delnic" izrecno določil v samem zakonskem besedilu. Izpustitev takega besedila iz določila prvega odstavka 248. člena ZGD-1 vodi v nasprotno sklepanje (argumentum a contrario), da zgolj izpolnitev zakonskega dejanskega stanu iz prvega odstavka 248. člena ZGD-1 ne zadostuje za ugotovitev, da so delnice pridobljene s fiktivnimi posli, lastne delnice.

12. Pritožbeno sodišče nadalje ocenjuje, da pri določitvi sankcij za fiktivne posle ne gre za zakonsko praznino, ki bi jo bilo treba dopolniti še s smiselno uporabo določil o prepovedi glasovanja iz lastnih delnic. Negativni ekonomski učinki fiktivnih poslov iz prvega odstavka 248. člena ZGD-1, na katere opozarja pritožba, so namreč v zadostni meri sanirani tudi že samo s sankcijo ničnosti fiktivnega posla. Z vrnitvijo posojila ali kakršnekoli druge koristi iz ničnega pravnega posla se znova vzpostavi prejšnje premoženjsko stanje družbe, s tem pa je realni substrat delniške družbe kot pravne osebe neokrnjen. Stališče pritožnice, da bi morale z nezakonitim financiranjem pridobljene delnice ostati tudi brez glasovalnih pravic zaradi zaščite ekonomskega interesa družbe zato ni potrebno. Drugače je v primerih iz 251. člena ZGD-1, ko so delnice družbe kupljene s strani tretjih oseb "na račun družbe", kar pomeni, da je družba ves čas njihov ekonomski lastnik, medtem ko pri posojilu pa z vrnitvijo posojila to preneha biti.

13. Navedeno pomeni, da bi z odplačnim prenosom spornih delnic na družbo W. GmbH (in kasneje na družbo G., d.o.o.), te izgubile lastnost lastnih delnic, četudi bi slednjo imele ob njihovi pridobitvi na podlagi posojila družbe K., d.d., kot od tožene stranke odvisne družbe. Ob upoštevanju navedenega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedbe tožeče stranke v smeri, da je bila družba K., d.d., dejansko od tožene stranke odvisna družba (529. člen ZGD-1) in da so bile delnice, pridobljene s strani te družbe, pridobljene za račun tožene stranke (251. člen ZGD-1), za rešitev spora v konkretnem primeru brezpredmetne.

14. Upoštevaje pravilnost materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje o pravnih posledicah pridobitve delnic na podlagi prvega odstavka 248. člena ZGD-1, v posledici česar je bilo upoštevanje delnice družbe G., d.o.o., pri glasovanju na 17. redni seji skupščine tožene stranke pravilno, izpodbijani sklepi pa zato pravilno izglasovani, je odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti pravovarstvene zahteve tožeče stranke pravilna. Ob navedenem se za neutemeljene izkažejo tudi pritožbeni razlogi, ki sodišču prve stopnje očitajo zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

15. Ker pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člen ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), dolžna pa je skladno z Zakonom o odvetniški tarifi povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka, ki obsegajo nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom v višini 312,00 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR in 20% DDV, kar skupaj znaša 398,40 EUR. Navedeni znesek je tožeča stranka dolžna povrniti toženi v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

(1) Komentar ZGD, str. 734: "Pridobitev delnic družbe, ki jih na račun družbe pridobi tretja oseba ali odvisna družba ali družba v večinski lasti ali tretja oseba na račun teh družb, je treba zaradi zavarovanja kapitala obravnavati enako kot pridobitev lastnih delnic."