Jedro

Tožena stranka zasipavanja ne izvaja več, zato ji ni mogoče naložiti, naj preneha z ravnanjem, ki ga več ne izvaja.

Pasivna legitimacija tožene stranke glede restitucijskega zahtevka ni podana. Ne more namreč vzpostaviti prejšnjega stanja, saj je zaključila z deli in nima več dostopa do zemljišč. Tožnika bi zato morala tožiti investitorja gradnje oziroma tistega, ki ima zemljišče v posesti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti strošek odgovora na pritožbo v znesku 194,22 EUR v roku 8 dni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, s katerim sta od tožene stranke zahtevala, da naj preneha zasipavati pomožni objekt na severozahodni strani parcele št. 1 k. o. ... in oporni zid na severni strani parcele št. 1 k. o. ... ter restitucijski zahtevek, da je dolžna odstraniti kanalizacijo in material neznanega izvora od pomožnega objekta in opornega zidu na zahodni in severni strani navedene parcele v skupni dolžini 30 m in v višini do 70 cm na vzhodni strani od začetne točke omenjenih 30 m ter v smeri zahoda do končne točke 30 v višini 1 m, tako, da se zemljina ne bo več dotikala pomožnega objekta in opornega zidu. Zavrnilo je tudi prepovedni zahtevek tožnikov, po katerem se je tožena stranka dolžna vzdržati vsakih nadaljnjih ravnanj, s katerimi bi ovirala oziroma motila izvrševanje posesti tožnikov na omenjeni nepremičnini.

2. Tožnika sta proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevku tožnikov ugodi, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navajata, da je bil star teren ob zidu v takšnem nivoju, da sta tožnika po njem lahko hodila in vzdrževala objekt. Potem pa je toženec ali investitor ta teren odkopal in ga ponovno zasul, vendar do višjega nivoja, kot je bilo prej stanje terena, torej tako visoko, da je zemlja segala čez pol okna. Prejšnje posestno stanje je torej stari nivo terena ob objektu. Gradbeno dovoljenje nikoli ni posegalo na objekt tožnikov. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da tožena stranka do objekta oziroma do gradbišča nima več dostopa in da zaradi tega toženi stranki ni možno več naložiti, da vzpostavi prejšnje stanje. Tožnika sta namreč od sodišča zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja še v času, ko tožena stranka še ni dokončala svojih del. Sicer pa sodišče niti ni izvedlo dokazov v zvezi s tem, ali je tožena stranka končala dela oziroma, ali je izvršila primopredajo objekta investitorju in ali je sploh investitor tisti, ki mora vzpostaviti prejšnje stanje. Sodišče je navedlo, da je trditev o osvetljevanju prostora prepozna, saj je okno le delno zasuto. Okno je sestavni del stene. Zato ni potrebna polemika okrog zahtevka, ki se glasi, da naj se odstrani zasutje vzdolž cele stene, znotraj katere leži tudi okno. Okno je v zadevi pomembno zato, ker je iz zasutja okna jasno vidno, da zemljine tako visoko prej ni bilo. Relevantno je dejstvo, da zasutja na fasadi objekta tožnikov pred tem ni bilo, sedaj pa je, in to je dolžan odstraniti tisti, ki je to zasutje izvedel. Tožnik nikoli ne bi pokazal toženi stranki, da naj objekt zasuje tako, da mu hkrati do polovice zasuje tudi okno. Tožnik gotovo ni soglašal z nivojem zasutja, ki gre preko okna. Tožnika ne moreta definirati materiala, če ne vesta, za kakšen material gre. Vendar pa je treba odstraniti vse, česar prej ni bilo.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek v delu, v katerem sta tožnika zahtevala od tožene stranke, naj preneha z zasipavanjem sten pomožnega objekta oziroma opornega zidu. Med strankama namreč ni bilo sporno, da tožena stranka zasipavanja ne izvaja več. Ni ji torej mogoče naložiti, naj preneha z ravnanjem, ki ga več ne izvaja. Pravilna pa je tudi izpodbijana odločitev o zavrnitvi restitucijskega in prepovednega zahtevka.

6. Kot v pritožbi navajata tožnika, je odločitev v tem sporu odvisna od odgovora na vprašanje, ali je zasutje zidu pomožnega objekta tožnikov in opornega zidu sedaj enako tistemu pred začetkom gradbenih del, ki jih je izvedla tožena stranka in drugi izvajalci oziroma ali je bila zatrjevana posest sploh motena. Predpostavke posestnega varstva so dokazanost tožnikove posesti na stvari, dokazanost, da je bila ta posest motena, da je toženec tisti, ki jo je motil, da dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in da je to dejanje samovoljno oziroma protipravno. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta tožnika posestnika pomožnega objekta in opornega zidu, nista pa dokazala, da je tožena stranka motila njuno posest z zasipom materiala do zidu navedenega objekta in opornega zidu nad prejšnjim nivojem nasutja oziroma nivojem terena pred začetkom gradnje poslovnega in stanovanjskega objekta.

7. Tožeča stranka je na prvem naroku za glavno obravnavo navedla, da je v steni pomožnega objekta oziroma opornega zidu okno, ki je služilo prezračevanju notranjega prostora in skozi katerega je sijala svetloba, sedaj pa je do polovice metra zasuto. Pritožba tožnikov temelji na stališču, da je prvostopenjsko sodišče sprejelo navedene tožbene trditve v dejansko podlago izpodbijane odločbe kot resnične. Menita, da zaključek sodišča, da je okno zasuto do polovice (iz tožbenih trditev izhaja, da je okno dimenzij 2,5 m x 1,5 m in da je zasuto do polovice enega metra) izkazuje, da so v enaki višini zasute tudi stene. Zaključujeta, da če zasutja okna prej ni bilo, sedaj pa je, kar pomeni, da ga je naredila tožena stranka. Vendar pa iz razlogov izpodbijane odločbe ne izhaja nikakršen zaključek o zasutem oknu. Nasprotno je sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da obstoj zatrjevanega okna sploh ni izkazan. Ugotovilo je, da ne iz fotografij, ki sta jih predložila tožnika, ne iz tistih, ki jih je predložila tožena stranka, ni razvidno, da bi se v steni pomožnega objekta oziroma v opornem zidu nahajalo kakršnokoli okno. Navedlo je še, da tudi tožnika, ko sta bila zaslišana kot stranki, nista izpovedovala o kakšnem delnem zasutem oknu. Glede na ugotovljeno so nerazumljive pritožbene navedbe, ki gradijo svoje stališče o motenju posesti na dejstvu, ki ga prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo. S takšnimi pritožbenimi trditvami tožnika ne moreta izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da nista dokazala, da je tožena stranka izvedla nasutje materiala 0,70 do 1 m višje, kot je bila višina terena pred zatrjevanimi motilnimi dejanji. Ob takšnem zaključku se tudi ni potrebno opredeljevati do tistih razlogov izpodbijanega sklepa, s katerimi prvostopenjsko sodišče dodatno utemeljuje neutemeljenost tožbe in po katerih naj bi prvi tožnik sam pokazal toženi stranki, kako visoko naj izvede zasutje. Enako velja tudi glede razlogov izpodbijanega sklepa, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje odsotnost toženkine pasivne legitimacije glede restitucijskega zahtevka. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da toženka ne more vzpostaviti prejšnjega stanja, saj je zaključila z deli in nima več dostopa do zemljišč in da bi morala tožnika tožiti investitorja gradnje oziroma tistega, ki ima zemljišče v posesti.

8. Iz navedenih razlogov je bilo treba pritožbo tožnikov zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

9. Tožnika sta v pravdi propadla, zato sta dolžna toženi stranki povrniti strošek njenega odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena v zvezi z 155. členom ZPP). Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo zahtevani strošek nagrade za odgovor na pritožbo v znesku 139,20 EUR in zahtevane materialne stroške v znesku 20,00 EUR oziroma skupaj z DDV (22 %) 194,22 EUR. Zahtevanega zneska stroška sodne takse za odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče toženki ni priznalo, saj iz podatkov spisa ne izhaja, da bi takso plačala.