Jedro

Otroka predlagatelja je kot družinskega člana po Navodilih za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, ki so del Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, mogoče upoštevati le, če ga je predlagatelj dolžan preživljati po predpisih, ki urejajo družinska razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tako ugovor dolžnika zoper plačilni nalog z dne 22. 3. 2016 (1. točka izreka) kot tudi predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks (2. točka izreka).

2. Takšno odločitev iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno izpodbija dolžnik. Navaja, da sta obe odločitvi medsebojno povezani, zato ju izpodbija skupaj. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi izhajalo iz stališča, da je dolžnik sam in nima družinskih članov. Pri tem pa se ni opredelilo do dejstva, da dolžnik s sinom živi v skupnem gospodinjstvu. Tu ne gre za vprašanje dolžnosti preživljanja, temveč za vprašanje družine in družinskih članov. Če bi sodišče upoštevalo oba, bi ugotovilo, da je povprečni mesečni dohodek dolžnika nižji od 577,62 EUR. Sicer pa iz določbe drugega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da je kriterij za odločitev tudi dejansko vprašanje občutnega zmanjšanja sredstev, do česar se sodišče ni opredelilo. Od dolžnikove pokojnine živita oba in komaj shajata iz meseca v mesec. V izpodbijanem sklepu se sodišče tudi ni opredelilo do druge oblike rešitve problema plačila sodnih taks, to je odlog plačila taks do konca sodnega postopka, ko bo znan izid pravde. V tem času dolžnik tudi pričakuje, da bo rešil ostale zadeve, zaradi katerih je prišlo do številnih sodnih postopkov, ki ga bremenijo, in da bo sin našel zaposlitev. Sodišče ga je v drugih postopkih sodnih taks oprostilo. Mnenja je, da bi v konkretnem primeru moralo sodišče storiti enako.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato se po enotni in ustaljeni sodni praksi pri presoji pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje uporabijo merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in z njim v zvezi Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. V trenutku odločanja o predlogu je osnovni znesek minimalnega dohodka znašal 288,81 EUR (prvi odstavek 8. člena ZSVarPre), dvakratnik torej 577,62 EUR. Navedeni podatek je treba ocenjevati v primerjavi z lastnim dohodkom prosilca oziroma pri prosilcih z družinskimi člani glede na lastni dohodek družine.

6. Odločitev in obrazložitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pri svoji odločitvi se je oprlo na podatek, da dolžnik prejema mesečno pokojnino v višini dobrih 900,00 EUR (mesečno izplačilo na račun je tudi ob upoštevanju kredita 585,00 EUR),(1) kar presega zgoraj navedeni znesek, pri katerem se šteje, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžan preživljati. Pritožba tudi neutemeljeno očita, da sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo dolžnikovega sina kot družinskega člana, s katerim živita v istem gospodinjstvu. Otroka predlagatelja je namreč kot družinskega člana po Navodilih za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, ki so del Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, mogoče upoštevati le, če ga je predlagatelj dolžan preživljati po predpisih, ki urejajo družinska razmerja. Po prvem in drugem odstavku 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, po polnoletnosti pa le, če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnikov sin rojen 7. 9. 1979, kar pomeni, da presega zakonsko določeno starostno mejo in ga dolžnik po ZZZDR ni več dolžan preživljati, kot je navedlo že sodišče prve stopnje. Dejansko preživljanje, ki presega zakonsko določeno dolžnost, pa na upravičenost do oprostitve na podlagi navedenih določb ne vpliva. Sodišče prve stopnje je dolžniku tudi pojasnilo, da je glede na višino zahtevane takse (33,00 EUR) ocenilo, da z njenim plačilom dolžnikova sredstva za preživljanje ne bodo občutno zmanjšana. Sodišče prve stopnje glede na vsebino dolžnikovega predloga ob ugotovljenem neizpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks tudi ni bilo dolžno presojati, ali dolžnik morebitni izpolnjuje pogoje za odlog plačila sodne takse (ali njeno obročno plačilo). Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar mu prepoveduje, da stranki prisodi kaj več ali kaj drugega, kot je zahtevala. Pravilo o vezanosti na zahtevek je tesno povezano z zahtevo, da mora biti zahtevek določno in konkretno opredeljen,(2) sodišče pa je pri odločanju vezano tudi na trditveno in dokazno podlago, ki jo navede stranka (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri oprostitvi plačila sodnih taks se ugotavljajo drugačna dejstva glede zmožnosti plačila sodnih taks kot pri odlogu (ali obročnem plačilu), v predmetni zadevi pa je dolžnik izrecno in jasno zaprosil zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne za odlog plačila sodne takse, ter v zvezi s tem tudi ni postavil nobene trditvene podlage, zato od sodišča ni mogoče pričakovati, da bo brez s trditvami ter dejstvi podprtega in jasno določenega zahtevka odločalo tudi o tem.

7. Glede na 3. člen Zakona o sodiščih je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, v skladu z ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, sodna praksa pa ni formalni (obvezni) pravni vir, kar pomeni, da sodišče na drugačno odločitev v drugi zadevi ni vezano.

8. Ker je tako pravilna odločitev, da dolžnik pogojev za taksno oprostitev ne izpolnjuje, je pravilna tudi odločitev, da se njegov ugovor zoper plačilni nalog zavrne. Plačilni nalog z dne 22. 3. 2016 zaradi vložitve predloga za taksno oprostitev ni izgubil svoje pravne veljavnosti, temveč je bila zadržana njegova izvršitev, sedaj pa bo moral v nadaljnjih 8 dneh dolžnik sodno takso za pritožbo po tem plačilnem nalogu plačati.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Sodišče prve stopnje je pravilno zavzelo stališče, ki se je izoblikovalo v sodni praksi, da se kreditne obveznosti pri odločanju o oprostitvi ne upoštevajo, saj je naložitev te obveznosti v celoti odločitev kreditojemalca, to je taksnega zavezanca.

Op. št. (2): Glej, Galič, A., v Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 30 do 36.