Jedro

Izvršitelj nima zakonske dolžnosti, da pred opravo rubeža o njem obvesti dolžnika. Taka dolžnost zaradi procesne posledice (če se upnik rubeža ne udeleži, sodišče izvršbo ustavi) obstoji le do upnika. Dolžnika, ki ni bil navzoč, izvršitelj o rubežu obvesti naknadno.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:

1. Izvršitelju se za doslej opravljeno izvršiteljsko storitev prizna plačilo dela in povrnitev stroškov v znesku 116.724,00 SIT.

2. Upnik je dolžan v roku 8 dni doplačati razliko med odmerjenim plačilom za izvršiteljsko storitev in založenim predujmom v znesku 41.724,00 SIT na transakcijski račun izvršitelja št. 10100-0035817342 pri Banki Koper d.d. V ostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške izvršitelja za dotedaj opravljeno izvršiteljsko storitev in do tedaj nastale mu stroške ter upniku naložilo, da mora doplačati razliko med že plačanim predujmom in odmerjenimi stroški na izvršiteljev žiro račun.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da izvršitelj ni upravičen do povrnitve stroškov in do plačila storitve treh rubežev, in sicer dveh neuspešnih dne 22.10.2001 in 14.11.2001 ter uspešnega dne 16.1.2002, saj ga o rubežih izvršitelj predhodno ni obvestil. Zato je bil dne 22.10.2001 v službi, dne 14.11.2001 v bolnišnici (o čemer je bilo sodišče obveščeno v neki drugi zadevi), dne 16.1.2002 pa hudo bolan, rubež pa se je tega dne vseeno opravil. O rubežih ni bil obveščen ne pred njihovo opravo, ne naknadno, enako ne kateri od družinskih članov. Predlaga, da sodišče ponovno presodi upravičenost odmerjenega zneska.

Pritožba je delno utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju izvršitelju nalaga dolžnost, da pred opravo rubeža o njem obvesti upnika (3. odst. 82. čl. ZIZ). Ne določa pa obveznosti, da mora o rubežu biti obveščen tudi dolžnik. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja kot podzakonski akt prav tako ne določa dolžnosti obveščanja dolžnika, pač pa le upnika in predpisuje, s kakšno pošiljko in v kakšnem roku pred izvršilnim dejanjem mora biti o rubežu obveščen upnik (36. in 70 čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ne bi bilo namreč smiselno o rubežu predhodno obveščati dolžnika, saj bi se mu s tem dala možnost, da rubež onemogoči, kar bi bilo v nasprotju z glavnim ciljem izvršbe - poplačilom upnikove terjatve. ZIZ v 5. odst. 82. čl. sicer določa, da mora izvršitelj o rubežu, ki je bil opravljen v nenavzočnosti dolžnika, o tem dolžnika naknadno obvestiti. V konkretni zadevi pa je bil rubež opravljen dne 16.1.2002 v dolžnikovi navzočnosti, čeprav je bil ta bolan, zato ta določba ne pride v poštev. Utemeljenost priglašenih in priznanih stroškov za opravljene izvršiteljske storitve v višini 2000 točk po izvršiteljski tarifi tako ni sporna. Brez podlage v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom pa je sodišče izvršitelju priznalo povrnitev materialnih stroškov, saj mu ti ne gredo. Zato je pritožbeno sodišče priznane stroške zmanjšalo za 2.304,00 SIT, kolikor znaša seštevek priznanih materialnih stroškov izvršitelja skupaj z 20% davkom na dodano vrednost oz. jih je na novo odmerilo v višini 116.724,00 SIT. Ker je druga točka izreka izpodbijanega sklepa (obveznost upnika, da doplača razliko med predujmom in odmerjenimi stroški) neposredno odvisna od odmere stroškov, ki je vsebovana v prvi točki izreka, je pritožbeno sodišče spremenilo tudi drugo točko izreka sklepa in upniku naložilo, da doplača razliko le v višini 41.724,00 SIT. S tem pritožbeno sodišče ni kršilo prepovedi reformacije in peius, saj dolžnik kot edini pritožnik ni s tako odločitvijo v ničemer na slabšem, sklep pa je ohranil enotno logiko.

Pritožbeno sodišče je glede na spremembe v plačilnem sistemu tudi ažuriralo navedbo računa izvršitelja, na katerega naj upnik nakaže zgoraj navedeni znesek.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 2. in 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ.