Jedro

Vloga je pravočasna le v primeru, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom tožbo zavrglo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 102438/2014 z dne 19. 8. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 81,96 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Meni, da je odločitev sodišča napačna in nezakonita. Opozarja, da jo je v postopku zastopal pooblaščenec, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 86. ali tretjega odstavka 87. člena ZPP, zato je odločitev izven okvirov 112. člena ZPP. Tudi ne drži ugotovitev sodišča, da je šlo za očitno pomoto. V vlogi je bila navedena pravilna opravilna številka predmetne zadeve pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in tudi vsebinsko ustrezno je odgovarjala na prejet poziv sodišča. To pa so okoliščine na podlagi katerih se da zaključiti, da je bila vloga oddana na nepristojnem sodišču, posledica očitne pomote vložnika oziroma pooblaščenca, ker tudi sicer ne more nastopati pred Okrožnim sodiščem, pred katerim je bila vložena vloga. Opozarja, da sodišče tožbe ni zavrglo pred prejemom odstopljene vloge in ne gre za zasledovanje interesa hitrosti postopka. Tožeča stranka bo morala ponovno vložiti tožbo, kar vodi k dodatnemu obremenjevanju sodišč.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe tožeče stranke in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne ter tožeči stranki naloži, da toženi povrne stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je s sklepom z dne 13. 11. 2014 pozvalo tožečo stranko, da v roku petnajstih dni popravi oziroma dopolni tožbo tako, da bo sposobna za obravnavo (prvi in drugi odstavek 180. člena ZPP). Opozorjena je bila tudi, da bo sodišče v primeru, če v roku tožba ne bo popravljena oziroma dopolnjena, le-to zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP). Tožeča stranka je popravljeno oziroma dopolnjeno vlogo vložila v določenem roku, vendar ne na sodišče, ki jo je pozvalo k popravi oziroma dopolnitvi (Okrajno sodišče v Ljubljani), pač pa je vlogo neposredno vložila na vložišču Okrožnega sodišča v Ljubljani.

6. Na podlagi prvega odstavka 112. člena ZPP velja, da je vloga vezana na rok vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču (v obravnavanem primeru je to Okrajno sodišče v Ljubljani) preden se rok izteče. Vloga tožeče stranke je prispela na pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani 8. 12. 2014, kar je po preteku petnajstdnevnega roka – torej prepozno.

7. Vloga je pravočasna le v primeru, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču si s tem ne zavaruje roka (glej ZPP s komentarjem, Prva knjiga stran 444). Pritožba se sicer sklicuje na izjemi o kateri govori osmi odstavek 112. člena ZPP, a je to neutemeljeno. Pritožnica trdi, da jo je zastopal pooblaščenec, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 86. člena (postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer je lahko pooblaščenec samo odvetnik) in tretjem odstavku 87. člena (pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem je lahko pooblaščenec le odvetnik ali druga oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom). Ker gre za pooblaščenca, ki ne izpolnjuje pogojev za zastopanje stranke pred okrožnim, višjim ali Vrhovnim sodiščem, pa je še toliko bolj nerazumljivo, da je bila vloga naslovljena na okrožno sodišče in tam tudi vložena. Pooblaščenec, ki pogojev ne izpolnjuje bi se moral zavedati, da lahko vlaga vloge le na okrajnih sodiščih, torej ne gre za nevednost in tudi ne očitno pomoto.

8. Po povedanem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo relevantna dejstva primera in nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Do kršitev določb postopka na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni prišlo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako tudi tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj pri nastalih stroških ne gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, ker tožena stranka s svojimi navedbami ni v ničemer prispevala k razjasnitvi zadeve.