Jedro

Objave tožničnih osebnih podatkov na družbenem omrežju so že sprožile številne komentarje, ki so za tožnico žaljivi in kažejo na njeno ogroženost. Toženka objav ne izpodbija. O utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi odloča sodišče na podlagi trditvenega in dokaznega gradiva obeh strank in presoja le utemeljenost ugovornih razlogov. Namen ugovornega postopka namreč ni ponovni celotni preizkus pogojev za začasno zavarovanje, pač pa na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, ponovni preizkus le tistih dejstev oziroma pogojev, ki jih dolžnik zanika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep Okrajnega sodišča v ... IV P 805/2017 o začasni odredbi z dne 15. 5. 2017. Z navedenim sklepom je toženki naložilo odstranitev v izreku sklepa konkretiziranih petih objav na spletni strani na spletnem portalu na toženkinem Facebook profilu, v katerih je 4. 5. 2017 in 6. 5. 2017 po ugotovitvah sodišča objavila tožničine osebne podatke: osebno ime in priimek, izobrazbo, kraj bivanja, zdravstveno stanje - domnevna epilepsija, fotografijo tožnice ter večkrat izpostavila status rejnice vnukov A. A., v javnosti in medijih imenovanih: "...". Toženki je prepovedalo vsakršno objavo takih ali podobnih vsebin z objavo osebnih podatkov, ki se nanašajo na tožnico (točka 2 sklepa o začasni odredbi). V primeru kršitve prepovedi je določilo denarno kazen 1.500,00 EUR ter možnost nadaljnjega kaznovanja ob ponavljanju kršitev (točka 3 sklepa o začasni odredbi), odločilo o trajanju začasne odredbe (točka 4) ter da ugovor in pritožba ne zadržita njenega izvajanja (točka 5 sklepa o začasni odredbi).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Izpodbija ga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ2. Predlaga razveljavitev sklepa, podrejeno razveljavitev v delu, ki se nanaša na prepoved objavljanja podatkov tožnice, ki so javno dostopni. Očita bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP (češ da je odločeno izven postavljenega zahtevka glede A. A.) ter po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (sklep nima razlogov o točkah 2, 3 in 4 sklepa z dne 15. 5. 2017; o nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode zaradi odzivov na toženkine objave ter zakaj toženka ne sme povzemati javno objavljenih podatkov tožnice). Dejansko stanje o obstoju terjatve in nevarnosti škode je zmotno in nepopolno ugotovljeno. Obrazložitev vsebuje le citiranje zakonodaje s področja osebnih podatkov. Glede protipravnosti ravnanja toženke sklep vsebinsko smiselno povzema navedbe tožnice, ki je toženki očitala pripadnost politični stranki SDS, kar naj bi kazalo na njen protipravni namen. To nasprotuje moralnim pravilom in 14. členu Ustave RS. V sklepu ni ugotovitev o nevarnosti, ki naj bi grozila tožnici. V sklepu o začasni odredbi z dne 15. 5. 2017 je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje o ravnanjih, navedenih v točkah 2, 3, 4 in 5, čemur je toženka v ugovoru ugovarjala, sodišče pa se do ugovornih navedb ni opredelilo niti ugotavljalo oziroma ugotovilo dejanskega stanja. Predlog in sklep o začasni odredbi sta obravnavala tri sklope in ne le dveh, kot zmotno navaja izpodbijani sklep. Zmotno uporabljeno materialno pravo ZVOP-13. Navedbe, ki se nanašajo na tretje osebe, ne uživajo statusa ZVOP-1, ker ne gre za osebne podatke o tožnici. Javno objavljeni podatkih tožnice niso več podatki, ki uživajo varnost po ZVOP-1. Navedbe o skrbništvu pa niso podane kot trditev, temveč kot vprašanje - pogojnik, zato niso pod zaščito ZVOP-1. Ker ni izkazana preteča nevarnost in težko nadomestljiva ali nenadomestljiva škoda, je zmotno uporabljeno pravo (272. člen ZIZ).

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev in plačilo njenih nadaljnjih pravdnih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen. Sodišče o njegovi utemeljenosti odloča na podlagi v postopku zbranega trditvenega in dokaznega gradiva obeh strank, presoja le utemeljenost ugovornih razlogov. Izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne izpodbija, ponovno ne preverja. Namen ugovornega postopka namreč ni ponovni celotni preizkus pogojev za začasno zavarovanje, pač pa na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, ponovni preizkus le tistih dejstev oziroma pogojev, ki jih dolžnik zanika.

6. V obravnavanem primeru tožnica ni obrazložila ugovora zoper 2. in 3. točko izreka o začasni odredbi. Zato sodišču sprejete odločitve o tem ni bilo treba ponovno preverjati in razlagati v izpodbijanem sklepu. Do vseh obrazloženih ugovorov (pod)točke 2, 3, 4 in 5, točke 1 sklepa z dne 15. 5. 2017, pri katerih pritožnica vztraja v pritožbi, pa se je sodišče prve stopnje opredelilo, jih obravnavalo in jih po pravilni in popolni ugotovitvi pravno relevantnih dejstev v izpodbijanem sklepu pravilno obrazloženo zavrnilo. Očitanih pomanjkljivosti v sklepu (absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) pritožbeno sodišče ne najde. Nestrinjanje pritožnice z dokazno oceno sodišča prve stopnje pa za očitke o procesni kršitvi ne zadošča. V obravnavnem primeru je ni. Dokazna ocena je opravljena upoštevaje metodološke napotke iz 8. člena ZPP - po oceni procesnega gradiva, ki sta ga v tej fazi postopka ponudili obe stranki.

7. Pritožnica nejasno očita absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ob sklicevanju na kršitev 2. člena ZPP, češ da je z odločitvijo o delu zahtevka, ki naj bi se nanašal na A. A., prekoračen zahtevek tožeče stranke. Ne prva ne druga kršitev nista podani. Tožnica po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje uveljavlja zahtevek za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic (odstranitveni in prepovedni zahtevek po 134. členu OZ4) zaradi zatrjevanega posega v njene osebnostne pravice (in ne v pravice tretjih oseb). Z regulacijsko (ureditveno) začasno odredbo zahteva začasno zavarovanje svoje terjatve. O posegih v posameznikove osebnostne pravice odločajo sodišča v pravdi. Morebitni pritožbeni očitek, da sodišče odloča o zadevi, ki ne spada v sodno pristojnost, torej ne drži. 8. Dokazna ocena in presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica verjetno izkazala obstoj svoje nedenarne terjatve iz 134. člena OZ (prvi odstavek 272. člena OZ), je pravilna. Pritožnica ne zanika, da je na spletni strani na spletem portalu na svojem Facebook profilu objavila podatke in dejstva iz osebnega življenja tožnice (ime in priimek, naslov, poklic, zaposlitev, zdravstveno stanje). Sklicuje se na (dopustnost) objave, češ da naj bi podatke predhodno objavila tožnica sama ali so bili že javno dostopni, da so se objave nanašale na tretjo osebo (A. A., B. B.) in da so bile pisane v pogojniku. Ključne so ugotovitve sodišča, da je toženka podatke iz osebnega življenja tožnice uporabila in jih povezala s statusom tožnice kot rejnice vnukov A. A. Pritožnica z ničemer ne omaje ugotovitve sodišča, da za tako objavo toženka ni imela nobenega pravnega temelja (ne zakonskega ne pogodbenega - soglasja tožnice). Podatke iz osebnega življenja tožnice je toženka kontinuirano objavljala (izključno) v kontekstu rejništva in na način, da je bilo tudi ob omenjanju tretjih oseb objektivno mogoče povzeti, da se objave nanašajo na tožnico kot rejnico. Ugotovljeni način izražanja, kontekst in vsebina objav dopuščajo presojo, da je tožnica v tej fazi postopka verjetno izkazala nedopusten poseg v njene osebnostne pravice (do osebnega življenja oziroma zasebnosti), tožena stranka pa za zdaj ni uspela z verjetnostjo izkazati dopustnosti objav oziroma izkjučitve protipravnosti. Pritožbeni očitki, da je sodišče navezovalo ugotovitve o protipravnosti pritožničinega ravnanja na njeno pripadnost določeni politični stranki, so neutemeljeni. Takih ugotovitev v izpodbijanem sklepu ni (tudi smiselnih ne). Zato so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o kršitvi pritožničinih ustavnih pravic.

9. Regulacijske začasne odredbe so namenjene začasni ureditvi spornega razmerja med strankama in preprečitvi stanja, da bi kasnejše sodno varstvo ostalo brez pomena. Zato mora predlagatelj poleg pogoja iz prvega odstavka 272. člena ZIZ izkazati tudi eno od okoliščin iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). V izpodbijanem sklepu je pravilno opozorilo, da pritožnica v ugovoru ni obrazloženo izpodbijala ugotovitev v začasni odredbi, da je slednja potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode. Zato mu v ugovornem postopku tega pogoja za začasno zavarovanje niti ni bilo treba ponovno preizkušati. Ugotovitev iz sklepa o začasni odredbi, da so obravnavane objave z zlorabo tožničinih osebnih podatkov že sprožile številne komentarje na portalu Facebook, ki so za tožnico žaljivi in kažejo na njeno ogroženost, oprtih na s strani tožnice predloženo dokumentacijo, pritožnica obrazloženo ne izpodbija niti v pritožbi. Zato z njo ne more uspeti. Ob ugotovljeni verjetnosti, da bi ohranitev obravnavanih objav na toženkinem profilu Facebook omogočala nadaljnje posege v osebnostne pravice tožeče stranke, je pravno pravilna presoja, da ji na ta način nastaja težko nadomestljiva škoda. Preprečiti jo je mogoče le s predlagano začasno odredbo, saj bi sicer kasnejše (istovrstno) sodno varstvo za tožnico ne imelo več pravega pomena. Razlogi o tem so na strani 7 izpodbijanega sklepa. Glede na ugovorno podlago so pravilni in zadostni.

10. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno opravo 272. člena ZIZ in ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 265. člena v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11. O pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo. Pravica do povračila stroškov je namreč odvisna od odločitve o glavni stvari (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 163. člena ZPP ter 15. in 239. členom ZIZ).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami. 3 Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami. 4 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.