21. 3. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Nevenke Šorli, Ljubljana, ki jo zastopa Tadej Kovačič, odvetnik v Ljubljani, na seji 21. marca 2012

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 25. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08 in 87/11) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2191/2009 z dne 23. 9. 2009 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 3024/2006-I z dne 9. 2. 2009 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Pritožnica (tedaj tožnica) vlaga ustavno pritožbo zoper tisti del odločbe Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bil pravnomočno zavrnjen del njenega lastninskopravnega zahtevka za izpraznitev ter za dopustitev neoviranega dostopa do dela skupnih kletnih prostorov večstanovanjske stavbe v etažni lastnini. Nosilno stališče izpodbijanih sodb je, da je toženec upravičen do posesti navedenega dela skupnih prostorov na podlagi ustne najemne pogodbe, sklenjene leta 1996 s koordinacijskim odborom kot pooblaščencem etažnih lastnikov. Pritožnica nasprotuje takšni odločitvi sodišč. Trdi, da krši njene pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustava), do sodnega varstva (23. člen Ustave) in do zasebne lastnine (33. člena Ustave).

2.Pritožnica oziroma pobudnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 25. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Ta določba naj bi bila v neskladju z 2., 14. in 33. členom Ustave, kolikor določa, da pomeni oddajanje skupnih delov stavbe (v etažni lastnini) v najem posel rednega upravljanja, za katerega se skladno s prvim odstavkom iste zakonske določbe zahteva le soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, in ne soglasje vseh solastnikov. Pobudnica meni, da ni stvarno utemeljenih razlogov za različno ureditev tega vprašanja za primer večstanovanjske stavbe v etažni lastnini in za primer večstanovanjske stavbe v klasični solastnini. Izpodbijana zakonska določba naj bi bila tudi v očitnem nasprotju s siceršnjo ureditvijo upravljanja večstanovanjske stavbe v etažni lastnini, predvsem z drugim odstavkom 29. člena SZ-1. Nesorazmerno naj bi tudi posegala v pravico do zasebne lastnine manjšine etažnih lastnikov, ki nasprotujejo oddaji skupnih delov stavbe v najem. Pobudnica meni, da glede na razloge, s katerimi sta utemeljeni z ustavno pritožbo izpodbijani sodni odločbi, izkazuje pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne zakonske določbe.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Izpodbijana zakonska določba ne učinkuje neposredno. V takem primeru je skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) pravni interes za pobudo podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude je tudi izčrpanost pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovi zadevi, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči.

4.Pobudnica očitkov o domnevni protiustavnosti drugega odstavka 25. člena SZ-1 v postopku pred sodišči ni uveljavljala. To pomeni, da teh očitkov po vsebini ni izčrpala. Zato ustavna pritožba v tem delu, četudi bi pritožnica v njej sámi, in ne le v pobudi, izrecno uveljavljala enake vsebinske očitke, ne bi bila dopustna. Pobudnica kljub vloženi ustavni pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za preizkus pobude o skladnosti drugega odstavka 25. člena SZ-1 z Ustavo. Morebitna razveljavitev sporne zakonske določbe namreč ne bi izboljšala njenega položaja. Ustavno sodišče je njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka), ne da bi se spuščalo v to, ali je z ustavno pritožbo izpodbijana odločitev sploh utemeljena na stališču o pravno veljavni oddaji skupnih prostorov v najem na podlagi soglasja le nadpolovične večine etažnih lastnikov.

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in mag. Jadranka Sovdat. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa in sodnik Jan Zobec sta bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik