Up-19/98

27. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A.- B. iz Ž., ki jo zastopa C. C., odvetnik v Z. na seji senata dne 27. 1. 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A.-B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 697/96 z dne 12. 11. 1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 776/96 z dne 3. 9. 1996 in sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 303/94 z dne 26. 3. 1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Na podlagi izpodbijanih sodb je pritožnica dolžna izprazniti stanovanje, ki je bilo njenemu očetu kot aktivni vojaški osebi dodeljeno v uporabo za čas opravljanja službe v Mariboru. Sodišča so zavzela stališče, da pritožnica ni pridobila pravice do nadaljnjega bivanja v stanovanju niti po določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 34/84 - v nadaljevanju: ZSR) niti po določbah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 13/93, 9/94 - odl. US, 21/94, 29/95, 23/96, 24/96 - odl. US in 44/96 - odl. US - v nadaljevanju: SZ).

Pritožnica meni, da je s svojim očetom kot uporabnikom stanovanja živela v ekonomski skupnosti več kot dve leti in da je zato uporabnica stanovanja v smislu prvega odstavka 5. člena ZSR in ne le stanovalka po drugem odstavku istega člena. Glede na velikost naj bi bil oče imel pravico tako do uporabe stanovanja v Ljubljani kot tudi v Mariboru. Nadalje meni, da naj bi potem, ko je oče prenehal uporabljati stanovanje, stanovanjska pravica prešla nanjo. Dne 7. 9. 1991 naj bi namreč pristojni organ JLA izdal odločbi o prenosu pravice do uporabe stanovanja in o pravici pritožnice do odkupa stanovanja. Z napačno uporabo prava naj bi bili kršeni določbi 14. člena (enakost pred zakonom) in 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) ter pravica do poštenega sojenja.

Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve v novo odločanje.

2.Z navedbami o obstoju pravne podlage za uporabo stanovanja pritožnica izpodbija materialnopravno pravilnost izpodbijanih sodb, kar pa ne more utemeljevati ustavne pritožbe. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je Ustavno sodišče ob preizkusu ustavne pritožbe omejeno na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, oziroma ali je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (glej npr. sklep št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118). V izpodbijanih sodbah je zavzeto stališče, da pritožničin oče na spornem stanovanju ni pridobil stanovanjske pravice, ker mu je bilo na podlagi prvega odstavka 39. člena ZSR dodeljeno le v začasno uporabo za čas opravljanja službe v Mariboru. Ker sam ni pridobil stanovanjske pravice in s tem položaja uporabnika v smislu prvega odstavka 5. člena ZSR, takega položaja in s tem pravnega naslova za nadaljnjo uporabo stanovanja ni mogla pridobiti niti njegova hči. Pravna podlaga za uporabo stanovanja pa po stališču revizijskega sodišča ne more biti niti odločba garnizijske komande JLA z dne 7. 9. 1991, ker JLA tedaj ni mogla več razpolagati s premoženjem v Republiki Sloveniji.

Navedeni stališči nista brez razumne pravne obrazložitve (glede drugega stališča primerjaj tudi odločbo Ustavnega sodišča št. Up- 119/94 z dne 3. 4. 1997, Uradni list RS, št. 24/97, in OdlUS V, 32).

3.Kršitve pravice do poštenega sojenja pritožnica ni utemeljila, zato obstoja te kršitve Ustavno sodišče ni presojalo.

4.Ker za zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude