Jedro

Zemljiški dolg se prenaša skupaj z zemljiškim pismom (197. člen SPZ) po pravilih, ki veljajo za prenos vrednostnih papirjev (220. člen OZ). Upravičenje do poplačila iz zemljiškega pisma je zaradi tega vezano na upravičenega zakonitega imetnika tega zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja. Le upravičeni zakoniti imetnik zemljiškega pisma je zato tisti, ki lahko predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ustavilo izvršbo na nepremičnino parc. št. 726/2 k.o. Z. 2. Zoper ta sklep se pritožuje udeleženka V. K. (v nadaljevanju pritožnica). Opozarja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo navedbi imetnice zemljiškega pisma, da je za dražbo izvedela 9. 2. 2015 in neutemeljeno odločilo, da je njen predlog za ustavitev izvršbe pravočasen. Navaja, da zapisnik javne dražbe ne odraža dejanskega poteka javne dražbe. Tako v njem ni zapisano, da je imetnica zemljiškega pisma izjavila, da ne želi prodati nepremičnine potem, ko je pritožnica ponudila zadnjo ceno 9.543,84 EUR. Po mnenju pritožnice je imetnica zemljiškega pisma glede na navedeno vložila predlog za ustavitev postopka prepozno, prav tako ni izkazala, da bi izvedela za ugotovljeno vrednost nepremičnine in dražbo šele 9. 2. 2015. Predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz listin v spisu izhaja, da je v zemljiški knjigi pri parc. št. 726/2 k.o. Z. na prvem mestu vknjižen zemljiški dolg za terjatev 110.000,00 EUR v korist vsakokratnega imetnika zemljiškega pisma z začetkom učinkovanja dne 21. 11. 2012, nato pa sledita vknjiženi hipoteki za zavarovanje terjatev v uvodu tega sklepa navedenih upnikov, ustanovljeni na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi, z začetkom učinkovanja za prvega upnika 7. 8. 2013, za drugega upnika 11. 11. 2013. 5. Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na 180. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, lahko predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Ustavitev izvršbe lahko predlaga v 8 dneh od vročitve odredbe o prodaji.

6. Upnik zemljiškega dolga ima pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo predmetne nepremičnine v postopku izvršbe. 172. člen ZIZ namreč določa, da pri izvršbi na nepremičnino dobi poplačilo tudi upnik zemljiškega dolga, ki ni predlagal izvršbe, 2. točka 196. člena ZIZ pa, da se iz kupnine poplačajo tudi upniki zemljiškega dolga, ki so priglasili terjatev.(1) Glede na to pravico je upnik zemljiškega dolga tudi legitimiran za vložitev predloga po 180. členu ZIZ.

7. Sedmi odstavek 181. člena ZIZ določa, da odredbo o prodaji nepremičnine na javni dražbi sodišče vroči strankam, zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico, in pristojnemu upravnemu organu. Osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico, in zastavnim upnikom se vroča na naslovu, ki je vpisan v zemljiški knjigi, ne glede na kraj njihovega dejanskega bivanja, razen če so ga posebej sporočili sodišču. 8. Tudi imetniku zemljiškega pisma, na podlagi katerega je v zemljiški knjigi vknjižen zemljiški dolg pri predmetni nepremičnini - upniku zemljiškega dolga, ki ima po določbi 172. člena ZIZ in 2. točki 196. člena ZIZ pravico do poplačila iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine v prisilnem postopku, mora sodišče skladno z določbo sedmega odstavka 181. člena ZIZ vročiti odredbo o prodaji nepremičnine. Upnik zemljiškega dolga ima status udeleženca v postopku in lahko kot tak uveljavlja vse pravice, ki mu pripadajo v postopku izvršbe na nepremičnino (predvsem 179., 180. 186. in 188. člen ZIZ). Slednje pa je zaradi narave instituta zemljiškega dolga sodišču onemogočeno vse dokler upnik zemljiškega dolga ni znan. Imetnik zemljiškega pisma je sodišču namreč znan šele po oklicu iz 172.a člena ZIZ in v primeru, da se na oklic odzove.

9. V obravnavani zadevi je sodišče oklic imetniku zemljiškega pisma na podlagi 172.a člena ZIZ izdalo 22. 12. 2014. Trimesečni rok iz prvega odstavka 172.a člena ZIZ, v katerem mora imetnik zemljiškega pisma sporočiti podatke in sodišču izročiti izvirnik zemljiškega pisma, ob opravi prve javne dražbe (5. 1. 2015), še ni potekel. Sodišču tako ni mogoče očitati kršitev pravil o vročanju, kot tudi ne imetniku zemljiškega pisma ni moč očitati neskrbnosti. Ker bi morala biti v skladu s sedmim odstavkom 181. člena ZIZ odredba o prodaji vročena tudi imetniku zemljiškega pisma, po podatkih spisa pa ni bila, je predlog imetnice zemljiškega pisma O. Š. sodišče pravilno štelo za pravočasnega. Rok iz drugega odstavka 180. člena ZIZ, ki prične teči od vročitve odredbe o prodaji upravičencu, do vložitve predloga za ustavitev izvršbe še sploh ni začel teči. 10. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša ugotovljena vrednost nepremičnine, za katere je predlagana ustavitev, 6.491,20 EUR ter da znaša zemljiški dolg 110.000,00 EUR. To kaže, da zemljiški dolg, ki ima boljši vrstni red kot terjatve upnikov, presega ugotovljeno vrednost predmetne nepremičnine.

11. Sodišče druge stopnje pa je v okviru uradnega preizkusa, ko je dolžno paziti na kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, in na pravilno uporabo materialnega prava, ugotovilo, da se sodišče ni opredelilo do odločilnega dejstva, s čimer je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. Zemljiški dolg se prenaša skupaj z zemljiškim pismom (197. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ)(2) po pravilih, ki veljajo za prenos vrednostnih papirjev (220. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).(3) Upravičenje do poplačila iz zemljiškega pisma je zaradi tega vezano na upravičenega zakonitega imetnika tega zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja. Le upravičeni zakoniti imetnik zemljiškega pisma je zato tisti, ki lahko predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ.

13. Sodišče druge stopnje se do vprašanja, ali je O. Š., ki je na dražbi predložila zemljiško pismo,(4) na podlagi katerega je bil ustanovljen zemljiški dolg, vknjižen pri predmetni nepremičnini, upravičena imetnica zemljiškega pisma torej, ali je bil nanjo vrednostni papir pravilno prenesen, ni opredelilo. Šele v primeru ugotovitve, da gre za upravičeno imetnico zemljiškega pisma,(5) je ta legitimirana za vložitev predloga po 180. členu ZIZ.

14. Zaradi ugotovljene kršitve določb postopka je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je pritožnica s pritožbo uspela, se sodišče do ostalih kršitev ni opredeljevalo. V zvezi z očitki, da javna dražba ni potekala tako kot izhaja iz zapisnika, sodišče druge stopnje zgolj navaja, da mora stranka kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče in da se kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (286.b ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz zapisnika o javni dražbi izhaja, da je pritožnica zapisnik podpisala, ne da bi na njegovo vsebino dala kakršnekoli pripombe oziroma nesoglasje, da iz vsebine zapisnika ne izhaja dejanski potek dražbe.

15. V novem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da se bo opredelilo do odločilnega dejstva torej, ali je na imetnico zemljiškega pisma bilo le-to pravilno preneseno in je upnica zemljiškega dolga. Sodišče druge stopnje samo ni moglo odpraviti kršitve, ker bi s tem strankam odvzelo pravico do pritožbe.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih stranke niso zaznamovale (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom (prvi odstavek 192. člena Stvarnopravnega zakonika).

Op. št. (2) : VII. del SPZ, v katerem je urejen zemljiški dolg (členi od 192 do 200), je bil z Zakonom o spremembah Stvarnopravnega zakonika - SPZ-A (Ur. l. RS, št. 91/2013) razveljavljen. Razveljavljeni del se na podlagi prehodne določbe (5. člen) še naprej uporablja za zemljiške dolgove ustanovljene pred uveljavitvijo SPZ-A, tako tudi v obravnavanem primeru.

Op. št. (3) : Pravica zemljiškega dolga je dejansko inkorporirana v zemljiškem pismu, zemljiško pismo pa je ordrski vrednostni papir, ki se prenaša z indosamentom.

Op. št. (4) : Zemljiško pismo je ordrski vrednostni papir.

Op. št. (5) : Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti indosatar, ki lahko izkaže svojo pravico z nepretrgano verigo indosamentov.