Jedro

Temeljno izhodišče instituta krajevne pristojnosti je, da naj se postopek čim manj zapleta. Čas, ki teče, in molk udeležencev v času, sta tu pravotvorna in vodita v ustalitev pristojnosti.

Če sodišče zamudi fazo postopka, v kateri se še lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, tedaj tega pooblastila več nima. S tem, ko vroči tožbo toženki, je tako storjen pomemben korak k ustalitvi krajevne pristojnosti. Ustalitev krajevne pristojnosti sanira nepravočasen odziv sodišča na kršitev pravila o izključni krajevne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

1.V tej zadevi gre za spor o krajevni pristojnosti. Temeljno izhodišče instituta krajevne pristojnosti je, da naj se postopek čim manj zapleta. Čas, ki teče, in molk udeležencev v času, sta tu pravotvorna in vodita v ustalitev pristojnosti.

2.Pravdna zadeva izvira iz izvršilnega postopka, v katerem je sedanja tožnica uveljavljala plačilo obratovalnih stroškov v zvezi z oskrbovanim stanovanjem, v katerem živi sedanja toženka. Izvršilno sodišče je po ugovoru dolžnice razveljavilo sklep o izvršbi ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrajno sodišče v Piranu. Zadeva s spisom je bila nato odstopljena Okrajnemu sodišču v Piranu.

3.Okrajno sodišče v Piranu se je s sklepom 23. 1. 2026 izreklo za krajevno nepristojno v tem sporu. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

4.Okrajno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Trdi, da se je Okrajno sodišče v Piranu izreklo za krajevno nepristojno prepozno. Po uradni dolžnosti bi se namreč za krajevno nepristojno lahko izreklo najkasneje ob predhodnem preizkusu tožbe. Za krajevno nepristojno bi se lahko izreklo tudi na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

Okrajno sodišče v Ljubljani pojasnjuje, da se Okrajno sodišče v Piranu ob predhodnem preizkusu tožbe ni izreklo za krajevno nepristojno, marveč je tožbo oziroma dopolnitev tožbe vročalo v odgovor toženki. Toženka je v pripravljalni vlogi sicer ugovarjala pristojnosti piranskega sodišča, vendar sodišče o ugovoru ni odločalo in je razpisalo glavno obravnavo za dne 27. 1. 2026.

5.Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

6.Spor o pristojnosti med obema sodiščema opredeljujeta dva pravna akta. Na eni strani sklep Okrajnega sodišča v Piranu, da ni krajevno pristojno, in na drugi strani predlog Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim svojo pristojnost zavrača in sproža spor o pristojnosti.

7.Vrhovno sodišče ugotavlja, da nosilno pravno stališče v sklepu piranskega okrajnega sodišča ni pravilno.

8.Okrajno sodišče v Piranu se je namreč za krajevno nepristojno izreklo sklicujoč se na pravilo o preizkusu pristojnosti po uradni dolžnosti. Navedlo je, da se sodišče lahko in mora tudi po razpisu naroka izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, če ugotovi, da je za odločanje izključno pristojno drugo sodišče po kraju, kjer leži nepremičnina. V nasprotnem primeru, trdi Okrajno sodišče v Piranu, bi bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka po 339. členu ZPP.

9.To ne drži. Če namreč sodišče zamudi fazo postopka, v kateri se še lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, tedaj tega pooblastila več nima. S tem, ko vroči tožbo toženki, je tako storjen pomemben korak k ustalitvi krajevne pristojnosti. Ustalitev krajevne pristojnosti sanira nepravočasen odziv sodišča na kršitev pravila o izključni krajevne pristojnosti. Pravila o krajevni pristojnosti so namreč relativno manj pomembna - prednost ima tekoč in hiter tek postopka (11. člen ZPP).

10.Okrajno sodišče v Ljubljani je zato s stališčem, da Okrajno sodišče v Piranu v tej fazi postopka več ni imelo pooblastila po drugem odstavku 22. člena ZPP, utemeljeno zavrnilo svojo krajevno pristojnost.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 22

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.