Jedro

Ker sta tožnica in njen pokojni partner s soglasjem toženke vlagala v njeno nepremičnino, je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo pravno podlago iz 48. člena SPZ, po kateri lahko tisti, ki s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten.

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je lastnik nepremičnine zaradi vlaganj drugega lahko obogaten zgolj za morebitno povečano vrednost nepremičnine in ni odločilna vrednost vloženih sredstev oziroma višina vlaganj.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnikoma nerazdelno 16.762,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 9. 2010 dalje do plačila, v preostalem delu (za znesek 33.237,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnikoma je naložilo, da sta nerazdelno dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške 2.818,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku paricijskega roka.

2. Tožnika se pritožujeta zoper odločitev o zavrnitvi dela tožbenega zahtevka in glede odločitve o pravdnih stroških. Uveljavljata bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče bi moralo izvedene dokaze oceniti in svojo dokazno oceno tudi obrazložiti, pa tega ni storilo. Odločitev očitno opira na ugotovitev, da ne dvomi v izpoved priče B. K., da je tudi on sofinanciral prizidek. Tudi če bi bilo to res, sodba ne pove ničesar glede višine njegovega domnevnega prispevka pri sofinanciranju prizidka k toženkini hiši. Tožnika zahtevata od toženke povrnitev tistega, za kar je obogatena, ker sta prvotožnica in njen sedaj pokojni mož sama vlagala v izboljšanje toženkine hiše, kot tudi ureditev okolice. V čem, na kakšen način in zakaj naj bi toženka prispevala pri vlaganju v njene nepremičnine 10 %, izpodbijana sodba ne pove in zato tudi v tem delu ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Izvedenih dokazov sodišče sploh ni ocenilo tako, kot bi jih moralo in kot ji nalagata 8. in 324. člen ZPP. Sodišče povsem ignorira izpovedi ostalih zaslišanih prič, zlasti pa izpoved prvotožeče stranke, da B. K. v toženkino hišo ni vlagal, ker je v tistem času na drugem koncu sam gradil hišo in še vikend. Ko graja izostanek dokazne ocene prvostopenjskega sodišča, pritožba še ugotavlja, da se ni opredelilo do očitnih nasprotij med izpovedjo B. K. in toženke ter do nelogičnega ravnanja obeh pri prodaji hiše. Glede vloge B. K. v zvezi z gradnjo na toženkini nepremičnini je jasno, da je toženka, kljub njegovi manjši pomoči, obogatena predvsem na škodo tožnikov. Sodišče pa je vložek prvotožnice in njenega pokojnega moža v pretežni meri pripisalo priči B. K., ne da bi za tako odločitev ponudilo pravno sprejemljive razloge.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je tožnica skupaj s pokojnim zunajzakonskim partnerjem ... (sinom toženke) vlagala v toženkino nepremičnino v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in sicer od leta 2001 do 2010. Oba tožnika sta upravičena do povrnitve vlaganj tudi kot dediča po pokojnem ... Obseg vlaganj v toženkino nepremičnino je po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča nesporen: gre za gradnjo prizidka k stanovanjski hiši z zunanjo ureditvijo ter delno adaptacijo mansarde v obstoječi hiši. Nadalje je ugotovilo, da je pri gradnji prizidka sodeloval in ga sofinanciral, v enaki meri kot prva tožnica in njen pokojni partner, tudi njegov brat B. K., v manjši meri pa tudi toženka. Da je toženka podala soglasje h graditvi prizidka, med strankama ni sporno. S pritožbo ni izpodbijana ocena izvedenca gradbene stroke, da znaša gradbena vrednost prizidka z zunanjo ureditvijo, ki je hkrati povečana vrednost celotne nepremičnine, 37.250,00 EUR.

5. Ker sta tožnica in njen pokojni partner s soglasjem toženke vlagala v njeno nepremičnino, je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo pravno podlago iz 48. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), po kateri lahko tisti, ki s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Pogoj za uspešno uveljavljanje tovrstnega zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi (190. člen Obligacijskega zakonika – OZ) je prikrajšanja tožeče stranke, ker je vlagala svoja sredstva, pa vlaganj ne more več koristiti, ter na drugi strani obogatitev toženke, ki je obogatena za povečano vrednost nepremičnine. Po presoji pritožbenega sodišča je tožeča stranka že v tožbi in v nadaljnjih vlogah podala zadostno trditveno podlago za prikrajšanje zaradi vlaganj v adaptacijo mansarde in gradnjo prizidka in na drugi strani tudi za obogatitev toženke, ker naj bi zaradi tega prišlo do znatnega povečanja vrednosti celotne nepremičnine(1).

6. Pritožba sicer nima prav, ko navaja, da sodbe ni mogoče preizkusiti v tistem delu, ki se nanaša na izračun tožnikoma že pravnomočno prisojenega zneska vlaganj. Od skupnih vlaganj, ki jih je ocenil izvedenec in se nanašajo zgolj na prizidek (ne pa na mansardo) 37.250,00 EUR je odštelo toženkin 10 % prispevek 3.725,00 EUR in ostanek razpolovilo zaradi polovičnega prispevka B. K. V ostalem pa ima pritožba prav, da se prikrajšanje tožeče stranke in na drugi strani obogatitev toženke lahko nanaša tudi na vlaganja v mansardni del hiše, v kolikor gre za takšno izboljšanje zgradbe, ki je pomenilo povečanje vrednosti toženkinega premoženja oziroma sporne nepremičnine. Razlogi sodbe o tem so nejasni oziroma pomanjkljivi. Tudi če sta tožnica in njen pokojni partner vlagala v mansardo (zamenjava oken in balkonskih vrat, obnova kopalnice) le zaradi izboljšanja njunih bivalnih razmer, to ni odločilno, pač pa, ali je bila zaradi teh vlaganj toženka obogatena, tožnika pa prikrajšana. Glede dejstva, ali je šlo za skupna vlaganja tožnice in njenega pokojnega partnerja ter njegovega brata in toženke ter v kakšnem razmerju, pa je tudi treba pritrditi pritožbi, da dokazna ocena prvostopenjskega sodišča ne ustreza metodološkemu napotku oziroma zahtevi iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovitev o polovičnem prispevku B. K. k sofinanciranju prizidka očitno oprlo zgolj na njegovo izpoved in izpoved priče S. K. V tej pravdni zadevi pa so bili predlagani in izvedeni tudi drugi dokazi, do katerih se prvostopenjsko sodišče v sodbi ni opredelilo. Ni ocenilo izpovedi tožnice in v ničemer pojasnilo, zakaj ji ne verjame. Tožnica je med ostalim trdila in dokazovala, da B. K. ni financiral gradnje prizidka, ker za to ni imel interesa, saj se je prizidek gradil za pokojnega ..., poleg tega pa je sam gradil hišo in še vikend. Pritožba ima prav, da so to okoliščine, ki govorijo v prid tožnici in bi se sodišče do njih moralo opredeliti. Ker se ni, je podana tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Končno pa je treba pritrditi pritožbi tudi v delu, ki se nanaša na višino toženkinega prispevka pri gradnji prizidka. Ocena o 10 % prispevku zaradi njene pomoči pri pripravljanju hrane za delavce, ko se je gradil prizidek, je očitno pretirana v primerjavi s celotno ocenjeno vrednostjo vlaganj, pri čemer pa se stroški za bivanje v hiši, četudi so se nanašali tudi na tožnico in njenega pokojnega partnerja, ne morejo odštevati od skupne vrednosti vlaganj.

7. Ker pritožbeno sodišče zgoraj navedenih kršitev določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo samo ne more odpraviti, je izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 354. člena razveljavilo in jo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče po potrebi dopolniti dokazni postopek, nato pa presoditi vse izvedene dokaze skladno z določbo 8. člena ZPP.

Op. št. (1): Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je lastnik nepremičnine zaradi vlaganj drugega lahko obogaten zgolj za morebitno povečano vrednost nepremičnine in ni odločilna vrednost vloženih sredstev oziroma višina vlaganj.