Jedro

Z začasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja denarne terjatve, in sicer z vknjižbo hipoteke ter prepovedi odtujitve in obremenitve pri zemljiškoknjižnem vložku št. 1029 k.o. Bežigrad, parc. št. 2195/2, na 1/5 deležu toženca. Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in dovoli predlagano začasno odredbo, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je tožeča stranka vložila tožbo in predlagala izdajo začasne odredbe, ker toženec ni izpolnjeval pogodbenih določil po kreditni pogodbi, ker se je izmikal pozivom tožeče stranke in ni ravnal v skladu z dogovori o plačilu dolgovanega zneska. Dejstvo je, da terjatev obstaja, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, s čimer je izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe. Toženec stalno prebiva v stanovanju, na katerega je tožeča stranka predlagala zavarovanje. Tožencu zato s tem ne bi nastala nobena škoda, saj pri uporabi stanovanja ne bi bil oviran. Tožeča stranka tega razloga v predlogu za izdajo začasne odredbe ni posebej navajala, ker gre za splošno znano dejstvo. Tako je izpolnjen tudi drugi pogoj za zavarovanje in tožeči stranki ni bilo potrebno dokazovati nevarnosti, da bi ji bila zaradi toženčevega ravnanja onemogočena ali precej otežena uveljavitev terjatve. Nevarnost pa vendarle obstaja, saj toženec ne ravna v skladu s pogodbo, je v finančni stiski in obstaja nevarnost, da bo nepremičnino odtujil ali obremeni. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke in pri tem ni kršilo nobene od določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Na podlagi določb 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjeten obstoj terjatve in nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti. Za izdajo začasne odredbe morata biti tako hkrati podana dva pogoja. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je tožeča stranka sicer verjetno izkazala obstoj terjatve, vendar ni v predlogu navajala niti enega od drugih dveh med seboj zamenljivih pogojev. Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da gre za splošno znano dejstvo, da toženec s predlagano začasno odredbo ne bo pretrpel nobene škode. Tudi v takšne primeru pa bi ga tožeča stranka morala vsaj navajati, saj ZPP določa le, da splošno znanih dejstev ni treba dokazovati (4. odstavek 214. člena ZPP), navedbeno breme zato ostaja na tožeči stranki tako na podlagi določb 270. člena ZIZ kot splošnih določb pravdnega postopka. V pritožbi tožeča stranka tako navaja nove razloge za izdajo začasne odredbe, ki jih v predlogu ni navedla, zato na njihovi podlagi ne more doseči spremembe ali razveljavitve izpodbijanega sklepa, pač pa bo lahko kvečjemu vložila nov predlog. Nadalje tudi samo neizpolnjevanje verjetno izkazane denarne terjatve ne pomeni nevarnosti v smislu določbe 2. odstavka 270. člena ZIZ. Nevarnost mora biti v grozeči spremembi dolžnikovega premoženjskega stanja, ki bi onemogočila ali precej otežila eventualno izterjavo. Kolikor pa je tožeča stranka z začasno odredbo predlagala poleg odtujitve in obremenitve še vpis hipoteke na nepremičnini tožene stranke, sodišče druge stopnje k razlogom sodišča prve stopnje še dodaja, da vpis hipoteke v zemljiško knjigo pomeni pridobitev pravice do poplačila, to pa presega namen, obseg in pogoje varstva z začasno odredbo, zato tudi 2. odstavek 271. člena ZIZ določa, da se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.