Jedro

Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe je namreč sklep procesne narave, ki ga sodišče izda v skladu z četrtim odstavkom 24. člena ZIZ in zgolj ob upoštevanju zakonskih kriterijev iz četrtega odstavka 27. člena ZFPPod, zato je za odločitev v tej zadevi nepomembno ali sta imela dolžnika po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnih deležev še možnost vplivanja na poslovanje družbe ali ne.

Izrek

I. Pritožbi dolžnikov se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v točki I. in III. izreka potrdi.

II. Upnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sklenilo, da se izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi, In 287/2001 z dne 11. 12. 2001, zoper družbo V d.o.o., ki je bila izbrisan iz sodnega registra, nadaljuje proti družbenikoma izbrisane družbe DS in DN (točka I. izreka) in sicer z novim izvršilnim sredstvom, to je z rubežem plače in drugih stalnih prejemkov dolžnikov (točka II. izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje sklenilo še, da morata dolžnika upnici, v roku 8 dni od prejema sklepa, povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 20,86 EUR (točka III. izreka).

2. Zoper točki I. in III. izreka citiranega sklepa se pritožujeta dolžnika, in sicer vsak s svojo pritožbo ter brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in smiselno predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da upničin predlog za nadaljevanje izvršbe zoper njiju zavrne. Bistvo pritožbene graje je, da sta dolžnika še pred vložitvijo predloga za izvršbo sklenila pogodbo o prenosu poslovnega deleža z dne 16. 3. 2010, in sicer v obliki notarskega zapisa, SV 173/2000 z dne 5. 4. 2000, s katero sta svoja poslovna deleža v družbi V d.o.o. prenesla na prevzemnika HI in RD, ki pa se v sodni register nista nikoli vpisala kot družbenika navedene družbe. Ne glede na navedeno pa dolžnika, od dneva sklenitve predmetne pogodbe o prenosu poslovnih deležev dalje, nista imela več vpliva na poslovanje navedene družbe, saj sta prevzemnika s pogodbo prevzela vse obveznosti družbe in tudi njene delavce. Na dan izdaje sklepa o izvršbi tako dolžnika dejansko nista bila več družbenika družbe, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra. Iz obrazložitve obeh pritožb ne izhaja, da bi se dolžnika pritoževala tudi zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (točka III. izreka), ki jo sicer izpodbijata zgolj v posledici pritožbe zoper točko I. izreka sklepa sodišča prve stopnje, zato sodišče druge stopnje materialnopravne pravilnosti tega dela izpodbijanega sklepa ni presojalo.

3. Upnica se v odgovoru na pritožbi zavzema za njuno zavrnitev in poudarja, da sta dolžnika pasivno legitimirana za poplačilo obveznosti izbrisane družbe, saj spremembe poslovnih deležev nista prijavila v sodni register.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po pregledu in preučitvi izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pregled zadeve pokaže, da je upnica predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in sicer zamudne sodbe Delovnega sodišča v M, Pd 141/2001 z dne 9. 5. 2001, ki je postala pravnomočna dne 1. 6. 2001, vložila dne 23. 7. 2001 zoper družbo V d.o.o., ki je bila v skladu s 35. členom Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod(1)) izbrisana iz sodnega registra na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v M, Srg 2919/2004 z dne 8. 12. 2004. Sodišče prve stopnje je predlogu za izvršbo v celoti ugodilo s sklepom o izvršbi, In 287/2001 z dne 11. 12. 2001, na podlagi katerega je upnica nato predlagala nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe.

7. ZFPPod v 27. členu določa, da gospodarska družba z izbrisom iz sodnega registra preneha ter, da se v tem primeru šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v prvem odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD(1)), to je, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (prvi in četrti odstavek 27. člena ZFPPod v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ZGD). Za navedene obveznosti odgovarjajo delničarji solidarno z vsem svojim premoženjem, upniki pa lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev, ki so takšno izjavo podali, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra (drugi in tretji odstavek 394. člena ZGD).

8. Med pravdnimi strankami je nesporno, da je upnica predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe vložila pravočasno, sporno pa je, ali sta dolžnika lahko pasivno legitimirana v smislu odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002. Ustavno sodišče RS je z navedeno odločbo razmejilo aktivne in pasivne družbenike izbrisanih družb in odločilo, da so za obveznosti izbrisane družbe lahko osebno odgovorni le aktivni družbeniki, ki so imeli možnost vplivanja na poslovanje izbrisane družbe. Dolžnika s pritožbama poudarjata, da sta s pogodbo o prenosu poslovnega deleža v notarskem zapisu, SV 173/2000 z dne 5. 4. 2000, svoja poslovna deleža v družbi V d.o.o. prenesla na prevzemnika po navedeni pogodbi in da od takrat naprej nista imela več možnosti vplivati na poslovanje kasneje izbrisane družbe. Dolžnika priznavata, da prevzemnika po predmetni pogodbi svojih poslovnih deležev nista vpisala v sodni register, kar pa je za odločitev v tej zadevi bistveno. Vrhovno sodišče RS je namreč izoblikovalo enotno sodno prakso, v skladu s katero za obveznosti izbrisane družbe, na podlagi 27. člena ZFPPod, odgovarjajo osebe, ki so bile družbeniki izbrisane družbe v času izbrisa(3). Iz vpogleda v zgodovinski izpisek iz sodnega registra za predmetno družbo nedvomno izhaja, da sta bila dolžnika v času izbrisa predmetne družbe iz sodnega registra vpisana kot njena družbenika in sta kot takšna tudi formalnopravno odgovorna za obveznosti izbrisane družbe.

9. Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe je namreč sklep procesne narave, ki ga sodišče izda v skladu z četrtim odstavkom 24. člena ZIZ in zgolj ob upoštevanju zakonskih kriterijev iz četrtega odstavka 27. člena ZFPPod, zato je za odločitev v tej zadevi nepomembno ali sta imela dolžnika po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnih deležev še možnost vplivanja na poslovanje družbe ali ne. Sicer dokazno nepodprte pritožbene navedbe v tej smeri, bo moralo vsebinsko obravnavati šele sodišče prve stopnje v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi, ko bo odločalo o materialnopravni utemeljenosti upničinega predloga. V zvezi z navedenim sodišče druge stopnje zgolj dodaja, da so dolgovi imenovane družbe nastali v času, ko sta bila dolžnika še družbenika in direktorja izbrisane družbe, kar je v skladu s citirano odločbo Ustavnega sodišča RS prav tako eden izmed kriterijev za presojo aktivnosti družbenika, ki odgovarja za obveznosti izbrisane družbe.

10. Iz navedenih razlogov procesne narave izpodbijanega sklepa je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnikov kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. O v pritožbah vsebovanih ugovornih razlogih bo odločalo sodišče prve stopnje.

12. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnikov je odpadla, ker niso bili priglašeni (163. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).

13. Navedbe upnice v odgovoru na pritožbi dolžnikov k pritožbeni presoji niso pripomogle, zato je slednja dolžna sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Uradni list RS, št. 54/1999, 110/1999, 50/2002 - Skl. US, 93/2002 - Odl. US.

Op. št. (2) : Uradni list RS, št. 30/1993, 29/1994, 45/1994 - UZITUL-A, 82/1994, 20/1998, 32/1998, 37/1998, 84/1998, 6/1999, 54/1999 - ZFPPod, 31/2000 - ZP-L, 36/2000 - ZPDZC, 45/2001, 59/2001 - popr., 50/2002 - Skl. US, 93/2002 - Odl. US, 57/2004, 139/2004. Op. št. (3) : Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 259/2007 z dne 3. 6. 2010 in druge.