20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. A., Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 9/2003 z dne 18. 9. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 555/2002 z dne 19. 9. 2002 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VIII Pg 95/99 z dne 8. 1. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper sodne odločbe, navedene v izreku. Po stališču vseh navedenih sodišč naj bi bil pritožnik po uveljavitvi Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZZLPPO), ki je sicer delno ohranil v veljavi Zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznosti Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94 in nasl., člen 65 - v nadaljevanju ZPPOLS), ne bil več pristojen za vodenje postopkov zaradi oškodovanja družbene lastnine, ker mu prvi odstavek 25.h člena ZPPOLS (ki še velja) odreka aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, če je bilo lastninsko preoblikovanje že vpisano v sodni register. Na podlagi 25.h člena ZPPOLS imajo namreč aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zaradi škodovanja družbenega premoženja po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register le družbeniki.

2.Na podlagi takšnega pravnega stališča je Okrožno sodišče zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrnilo tožbeni zahtevek ustavnega pritožnika. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in to odločitev potrdilo, Vrhovno sodišče pa je revizijo zavrnilo. Pritožnik meni, da takšno pravno stališče ni v skladu z določbami ZZLPPO in ZPPOLS. Zato naj bi bila njemu in posledično tudi oškodovani pravni osebi kršena ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Meni, da je na podlagi zakonskih pooblastil za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z oškodovanjem družbenega premoženja pridobil omejeno ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Smiselno uveljavlja tudi kršitev pravice iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), ko trdi, da je navedeno pravno stališče sodišč posledica povsem samovoljne razlage ZZLPPO.

Posledica navedenega stališča naj bi bilo tudi različno obravnavanje oškodovanj družbenega premoženja, glede na to, kdaj je bila vložena tožba zaradi oškodovanja družbenega premoženja (pred uveljavitvijo ali po uveljavitvi ZZLPPO, tj. pred ali po 1. 5. 1998), kar naj bi pomenilo kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave.

B.

3.Pritožnik je samostojen državni organ, ki opravlja določene funkcije v zvezi z varstvom družbene lastnine in v zvezi z varstvom pravic delavcev (prvi odstavek 1. člena Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 69/95 - v nadaljevanju ZDruP). V drugem odstavku 1. člena ZDruP je določeno, da opravlja A. A. v zvezi z varstvom družbene lastnine naloge po pooblastilu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni lista RS, št. 55/92 in nasl. - v nadaljevanju ZLPP). Po drugem odstavku 50. člena ZLPP je družbeni pravobranilec (pritožnik) pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem v zvezi z oškodovanjem družbenega kapitala. Navedeno pooblastilo temelji na zakonu. Pritožnik ni nosilec pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja, zato sprejem Zakona, s katerim mu je to pooblastilo prenehalo, ne more pomeniti kršitve 23. člena Ustave.

4.Očitek pritožnika, da pravno stališče sodišč (razlaga) o prenehanju pooblastila ne izhaja iz ZZLPPO, bi, če bi bilo utemeljeno, pomenilo kršitev zakona. Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne presoja, ali so redna sodišča pravilno uporabila pravo, tj. ali je odločitev rednih sodišč zakonita. Z vidika pristojnosti Ustavnega sodišča je glede na navedbe pritožnika pomembno le, ali je izpodbijano pravno stališče v očitnem nasprotju z jasnimi zakonskimi določbami, torej samovoljno, kar bi pomenilo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Izpodbijanim sodnim odločbam take kršitve ni mogoče očitati. Iz obrazložitev izpodbijanih odločb izhaja, da razlaga sodišč temelji na določbah ZZLPPO in da je razumno in temeljito obrazložena. Pritožnik se s takšno razlago ne strinja in ponuja svojo, vendar to ne pomeni, da bi bila razlaga sodišč samovoljna. Prav tako je očitno neutemeljen očitek kršitve načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave. Zakon ne določa različnega obravnavanja, niti različnega postopka, temveč določa samo, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe zaradi oškodovanja družbene lastnine. Po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register so za vlaganje takšnih tožb legitimirani družbeniki in ne več A. A., saj se morebitno oškodovanje odraža v njihovem premoženju in ne v družbeni lastnini.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Zaradi specifične vloge pritožnika pri varovanju družbene lastnine v postopkih lastninjenja se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali je A. A. sploh upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS).

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger