Jedro

Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo brez oprave glavne obravnave, čeprav za to ni bilo potrebnih pogojev. V obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadoščajo za odločitev o spornem dejanskem stanju. Toženka je namreč v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje, tako da je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno opraviti glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17.6.2011, in toženki naložilo plačilo tožničinih pravdnih stroškov v višini 171,72 EUR.

Zoper sodbo se po pooblaščencu pravočasno pritožuje toženka, ki opozarja na neobstoj pogojev za izdajo sodbe brez naroka, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno, posledica česar je zmotna uporaba materialnega prava. Kot je navedla že v odgovoru na tožbo, ne živi v stanovanju v L., ampak v Srbiji, zaradi česar se je s prvotno tožnico O. d.o.o. dogovorila, da bo ta vse račune, ki se nanašajo na stanovanje v L., vročala na naslov N., saj je njen mož pri tej banki odprl trajnik in nanj položil zadostna sredstva in je banka vse vročene ji račune, ki se nanašajo na toženko, tudi poplačala. Poleg tega je svojega pooblaščenca pooblastila za zastopanje v primeru težav s plačilom računov in je slednji pooblastilo dostavil prvotni tožnici. Po prejemu sklepa o izvršbi je ugotovila, da niti banka, niti pooblaščenec nista prejela nobenih opominov za morebitne neplačane račune, po prejemu tožničine pripravljalne vloge pa je ugotovila, da se prvotna tožnica ni držala dogovora o dostavi računov, ampak je te pošiljala na toženkin naslov v L. Zaradi tega ni nikoli podpisala nobene pogodbe, ki se nahaja v spisu in se je vse dogajalo brez njene vednosti, v odgovoru na tožbo pa je predlagala izvedbo številnih dokazov, kot npr. zaslišanje dolžnice, zaslišanje prič B.K. in ga. B. iz N., poizvedbe pri upravni enoti glede njenega bivališča, poizvedbe pri takratnem upniku o njenih številnih pisnih obvestilih o naslovu bivanja, poizvedbe o pred časom dostavljenim pooblastilom in poizvedbe pri upniku glede dokazov o vročitvi računov dolžnici, pri čemer ni nameravala, da bi sodišče predlagane poizvedbe opravilo v informativne namene. To je bil edini način, da se preverijo njene navedbe, teh dokazov pa ne more pridobiti sama, ker predstavljajo zaščitene podatke in je zato predlagala, da jih sodišče s sklepom naloži njenemu pooblaščencu. Če bi sodišče opravilo poizvedbe pri prvotni tožnici, zakaj je prenehala pošiljati račune banki in jih pričela pošiljati na naslov, na katerem toženka ne živi, bi se dejansko stanje razčistilo in bi bilo šele takrat mogoče izdati odločbo brez razpisa naroka. Ni jasno, kako je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje ni sporno, saj je zanjo vse to zelo sporno. Z zavrnitvijo prav vseh predlaganih dokazov, tudi tistih, ki jih sama toženka ne more izvesti in posredovati sodišču, je le-to bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

Tožnica v odgovoru na pritožbo le-tej nasprotuje, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z očitkom sodišču prve stopnje, da je sodbo izdalo brez oprave glavne obravnave, čeprav za to ni bilo potrebnih pogojev. Ne drži namreč ugotovitev sodišča, da v obravnavani zadevi dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno – toženka tako zatrjuje, da so tožničini računi v celoti plačani (v zvezi s tem trdi, da jih ni poravnala sama, ampak naj bi jih plačala banka, pri kateri je imela odprt račun) oz. da ji ti niso bili nikoli vročeni, tožnica pa je to prerekala. Skladno z določbo drugega odstavka 454. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko sodišče sodbo brez razpisa naroka sicer izda tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno, sodišče pa po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ni zahtevala, vendar pa v obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadoščajo za odločitev o o spornem dejanskem stanju. Toženka je namreč v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje, tako da je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno opraviti glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Navodila prvostopenjskemu sodišču pri ponovnem odločanju izhajajo že iz zgornje obrazložitve, glede pritožbenih stroškov pravdnih strank pa je pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo tretjega odstavka 165. člena v povezavi s 442. členom ZPP, sklenilo, da se odločitev o le-teh pridrži za končno odločbo.