Jedro

Bistveno v pritožbeno obravnavani zadevi je, da je izvršilni postopek ustavljen z dnem začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnico iz razloga, ker upnica do začetka stečajnega postopka ni pridobila ločitvene pravice na dolžničinem premoženju.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Upnik sam nosi svoje pritožbene stroške, dolžan pa je dolžnici v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške pritožbenega odgovora v znesku 456,94 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo dolžničinemu ugovoru po izteku roka z dne 19. 9. 2024 in izvršilni postopek ustavilo z dnem začetka stečajnega postopka 3. 6. 2020 (I. točka izreka). Sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom z dne 5. 9. 2024 je razveljavilo in predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom z dne 30. 8. 2024 zavrglo (II. točka izreka). Upnici je nadalje naložilo, da dolžnici v roku 8 dni povrne 480,96 EUR stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom (III. točka izreka). Prav tako je zavrnilo njen predlog za izvršbo zoper dolžničinega delodajalca (IV. točka izreka).

2.Zoper ta sklep se upnica po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično sprejelo nepravilne materialnopravne zaključke, ključna napaka pa je v tem, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka, ne predstavlja premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, kar je bistveno za presojo odpusta obveznosti po 408. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Dolžnica je bila namreč v postopku K 114/2009 pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje poneverbe po prvem odstavku 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) in kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin po drugem odstavku 240. člena KZ-1, upnica pa je bila s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo. Na podlagi zamudne sodbe P 609/2005 z dne 18. 8. 2006 dolžnica upnici dolguje 33.368,81 EUR (7.996.500,00 SIT po izreku zamudne sodbe). Dolžnica je ponarejala podatke o realizaciji bruto prometa v Veleblagovnici A. na način, da je prikazovala večjo realizacijo prometa na blagovnih bonih, razliko do prikazane realizacije prometa pa si protipravno prilastila z odvzemom gotovine iz blagajne upnici. Oba postopka izhajata iz istega historičnega dogodka, kar pomeni, da je terjatev posledica kaznivega dejanja in kot taka ne more biti predmet odpusta obveznosti. Sodna praksa pa določa, da pravni red ne more omogočiti odpusta obveznosti, ki izhajajo iz namerne kršitve pravic drugih. V zvezi s tem opozarja še na neskladnost odločitve s pravnim načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter s temeljnim namenom odpusta obveznosti, ki je namenjen poštenim stečajnim dolžnikom, ne pa tistim, ki so dolgovali zaradi kaznivih dejanj. ZFPPIPP v drugem odstavku 408. člena določa, da odpust obveznosti ne velja za terjatve, ki izhajajo iz denarne kazni, odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali namerno povzročene škode. Sodišče prve stopnje je spregledalo 5. točko tega odstavka, ki izrecno določa, da odpust ne velja za premoženje nezakonitega izvora ali škodo, povzročeno namerno ali iz hude malomarnosti. Iz sodbe P 609/2005 izhaja, da je bila škoda povzročena namerno, saj je dolžnica ponarejala finančna poročila in si protipravno prilastila sredstva. Nazadnje pritožnica izpodbija tudi odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi 132. člena ZFPPIPP, saj do dolžničinega ugovora ni bila seznanjena s stečajnim postopkom. Sodišče prve stopnje je celo po začetku stečajnega postopka vodilo izvršilni postopek, izdalo informativni seznam premoženja dolžnice in ugodilo predlogu za nadaljevanje izvršbe, kar potrjuje, da je bilo tudi samo neobveščeno o poteku stečajnega postopka. Od upnikov pa ni razumno pričakovati, da nenehno spremljajo stečajne objave. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v zanjo pozitivno odločitev s stroškovno posledico za dolžnico. Priglaša pritožbene stroške.

3.Dolžnica v po pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da pritožba ni utemeljena, zato naj jo sodišče druge stopnje zavrne. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj ne gre za nobeno izjemo po 408. členu ZFPPIPP, za katero odpust obveznosti ne bi učinkoval. Priglaša strošek pritožbenega odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Bistveno v pritožbeno obravnavani zadevi je, da je izvršilni postopek ustavljen z dnem začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnico (t. j. z dnem 3. 6. 2020) iz razloga, ker upnica do začetka stečajnega postopka ni pridobila ločitvene pravice na dolžničinem premoženju. Slednjega1 upnica ne izpodbija in v zvezi z navedenim ne uveljavlja nobene kršitve. Ob podanem dejanskem stanju je odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka pravilna, saj 1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP določa, da se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka, če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. Dolžničinemu ugovoru po izteku roka je sodišče prve stopnje zato utemeljeno ugodilo. Zgolj z navedbami, da je odločitev sodišča prve stopnje presenetljiva in da od upnikov ni pričakovati, da bodo spremljali spletne portale o začetih stečajnih postopki, upnica pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Prav tako pa pravilne odločitve ne more omajati z navedbami, da je sodišče prve stopnje po začetku stečajnega postopka vodilo izvršilni postopek in izdalo informativni seznam dolžničinega premoženja, saj lahko gre v takem primeru (zgolj) za kršitve, ki se ne nanašajo na izpodbijani sklep.

6.Ravno iz razloga, ker je izvršilni postopek ustavljen po samem zakonu z dnem začetka postopka osebnega stečaja,2 kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pa za odločitev o pritožbi niti ni odločilno, ali je upničina terjatev zajeta v sklepu St .../2020 o odpustu obveznosti z dne 21. 6. 2023 oziroma da citirani sklep nanjo ne vpliva, saj gre za okoliščino, ki je nastopila po ustavitvi izvršilnega postopka. Sicer pa sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da upnica svojih navedb, da njena terjatev ni zajeta v sklepu o odpustu obveznosti, ni uspela dokazati. V postopku pred sodiščem prve stopnje se je pritožnica namreč sklicevala na izjemi po 1. in 2. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za navedeni izjemi ne gre, saj je izvršilni naslov v tej zadevi zamudna sodba Okrožnega sodišča v Celju P 609/2005 z dne 18. 8. 2006 oziroma sodba izdana v pravdnem postopku in tako ne gre za denarno kazen ali odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku (1. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP). Prav tako je nadalje sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ta izvršilni naslov tudi ne vsebuje pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, ker iz izvršilnega naslova izhaja, da je tožena stranka (dolžnica) dolžna tožeči stranki (upniku) plačati znesek 7.996.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na podlagi neupravičene obogatitve, čemur upnica v pritožbi niti ne nasprotuje. Zato je pravilno ugotovilo, da tudi ni podana izjema po 2. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Vse navedbe o identičnem dejanskem stanju kot v postopku Okrajnega sodišča v Velenju K 114/2009, o namerno povzročeni škodi in o dolžničini obsodbi oziroma njeni kazenski odgovornosti, pa so nedovoljene pritožbene novote, ki jih upnica prvič uveljavlja v pritožbi, pri čemer ne pojasni, zakaj teh navedb ni podala že pred sodiščem prve stopnje, zato jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Zaradi tega upnica s sklicevanjem na 5. točko drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP s pritožbo ne more biti uspešna.

7.Ob pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje glede ustavitve izvršilnega postopka sta tudi odločitvi v II. točki in IV. točki3 izreka utemeljeni, saj zaradi ustavljenega izvršilnega postopka upnikove vloge niso pravočasne.

8.Ker je dolžnica s svojim ugovorom po izteku roka uspela, pa je sodišče prve stopnje upnici v plačilo utemeljeno naložilo njene stroške v zvezi s zadevnim pravnim sredstvom. Upnica v zvezi z višino odmerjenih stroškov dolžnice ne podaja nobenih trditev. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu opravilo preizkus odločitve po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, pri čemer je odmerjena višina stroškov skladna s takrat veljavno Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03, 70/03, 67/08; v nadaljevanju: OT-2003).

9.Po pojasnjenem in ker pritožbeni preizkus torej tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev ni pokazal (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Ker upnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške, saj iz tega razloga ne gre za izvršbo potreben strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnica se je obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb, zato ji mora upnica povrniti neutemeljeno povzročene izvršilne stroške (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je dolžničine stroške odmerilo v skladu z OT-2003, saj prvi odstavek 20. člena veljavne Odvetniške tarife določa, da če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdv-C), se odvetniški stroški v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po do tedaj veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 7/95, 3/97, 62/98, 49/00, 57/00 - popr., 67/03 in 70/03 - popr.). Skladno s priloženim stroškovnikom je sodišče druge stopnje dolžnici priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 27/6 OT-2003) v obsegu 800 odv. točk, slednje povečano za zahtevane materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT-2003) v obsegu 16 odv. točk, oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT-2003). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 110 SIT ali 0,459 EUR, mora upnica plačati dolžnici strošek pritožbenega odgovora v skupnem znesku 456,94 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila. V presežku, t. j. da se nagrada odmeri po vrednosti odv. točke 0,60 EUR, je sodišče druge stopnje dolžničino stroškovno zahtevo zavrnilo, saj Sklep o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/19) določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR zgolj za veljavno Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18).

-------------------------------

1Da do začetka postopka osebnega stečaja ni pridobila ločitvene pravice.

2Sklep o ustavitvi postopka je zgolj ugotovitveni kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje.

3Pravilno bi sicer sodišče prve stopnje moralo upnikov predlog za izvršbo zoper dolžnikovega delodajalca zavreči in ne zavrniti.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 132

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.