Jedro

Sodišče prve stopnje je skladno s 343. členom ZPP preizkusilo, ali je pritožba vložena pravočasno, ali je popolna in ali je dovoljena. Ugotovilo je, da pritožba ni dovoljena, saj jo je vložila tožničina hči, ki pa te pravice ni imela. ZPP namreč v četrtem odstavku 343. člena določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje lahko pritožbo skladno s prvim odstavkom 333. člena ZPP vložijo le stranke. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je to lahko le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora s tem v zvezi tudi predložiti pooblastilo. ZPP namreč v tretjem odstavku 87. člena določa, da v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Na omenjeno je bila stranka opozorjena tudi v pravnem pouku v sodbi sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo z dne 18. 10. 2019. 2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. Ne strinja se z zavrženjem njene pritožbe. V nadaljevanju navaja vsebinske razloge, zakaj se ne strinja s sodbo opr. št. VI Ps 189/2019 z dne 26. 8. 2019, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ji prizna dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Tožnica pri tem meni, da je bilo pričanje osebnega zdravnika zavajajoče. Posledično je tožnica zaradi tega utrpela nepopravljivo škodo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. VI Ps 189/2019 z dne 26. 8. 2019 zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi odločba tožene stranke št. ... z dne 21. 1. 2019 in da se tožnici prizna dodatek za pomoč in postrežbo kot upravičenki, ki ji je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter da se odmeri in določi v višini, kot to določa 103. člen ZPIZ-2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožničina hči. 6. Sodišče prve stopnje je skladno s 343. členom ZPP preizkusilo, ali je pritožba vložena pravočasno, ali je popolna in ali je dovoljena. Sodišče je ugotovilo, da pritožba ni dovoljena, saj jo je vložila tožničina hči, ki pa te pravice ni imela. ZPP namreč v četrtem odstavku 343. člena določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

7. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje lahko pritožbo skladno s prvim odstavkom 333. člena ZPP vložijo le stranke. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je to lahko le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora s tem v zvezi tudi predložiti pooblastilo. ZPP namreč v tretjem odstavku 87. člena določa, da v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Na omenjeno je bila stranka opozorjena tudi v pravnem pouku v sodbi sodišča. 8. Ker v zadevi niso bili izpolnjeni pogoji po že citiranem tretjem odstavku 87. člena ZPP, je sodišče prve stopnje pritožbo, na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP utemeljeno, kot nedovoljeno zavrglo.

9. Zaradi zavrženja pritožbe pritožbeno sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi po vsebini preizkušalo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožnice za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.