Jedro

Manjkajočih navedb in nepreciziranih dokaznih predlogov prvostopenjsko sodišče s toženo stranko ni moglo razčistiti niti v okviru materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP na glavni obravnavi, saj se tožena stranka v redu povabljena naroka ni udeležila. Prvostopenjsko sodišče je zato imelo podlago za sklepanje, da se pravdni stranki za tožničino obveznost predložitve tehnične dokumentacije nista dogovorili, saj takega dogovora ne zatrjuje niti tožena stranka sama, sklicuje se le na poslovno prakso, ki pa je kot rečeno ne utemelji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 86308/2009 v 1. in 4. točki izreka. Toženi stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.455,16 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik neutemeljeno graja zaključek prvostopenjskega sodišča, da je po opravljenih delih dolžan opraviti prevzem del. Pri tem se sklicuje na svoj ugovor, da prevzema del ni opravil, ker mu tožeča stranka ni izročila tehnične dokumentacije, sodišče pa neutemeljeno zaključuje, da dogovor o predložitvi tehnične dokumentacije ni bil sklenjen. Tožena stranka je namreč že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala, da bi tožeča stranka dokumentacijo morala izročiti po obstoječi poslovni praksi, omenjena dejstva pa bi potrdile predlagane priče. 6. Kot izhaja iz toženčevega ugovora zoper izvršilni sklep, je toženec v točki III. le-tega oporekal tako kvaliteti, kot kvantiteti opravljenega dela ter neizpolnitev tožnikove pogodbene obveznosti, ker ni izročil tehnične dokumentacije v zvezi z dobavljenimi talnimi oblogami, kar je bila njegova dolžnost „po obstoječi poslovni praksi in skladno s 83. členom Zakona o graditvi objektov“. V zvezi z vsemi temi trditvami je predlagal zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke in treh prič. V ugovoru torej tožena stranka ni pojasnila, katero dejstvo bi določena predlagana priča potrdila, niti ni pojasnila, da je bila morda s tožečo stranko kdaj prej v podobnih pravno poslovnih razmerjih, na podlagi katerih bi se oblikovala med pravdnima strankama taka poslovna praksa, da bi tožeča stranka vselej prej toženi stranki ob polaganju talnih oblog izročala tudi tehnično dokumentacijo. Teh manjkajočih navedb in nepreciziranih dokaznih predlogov prvostopenjsko sodišče s toženo stranko ni moglo razčistiti niti v okviru materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP na glavni obravnavi, saj se tožena stranka v redu povabljena naroka ni udeležila. Prvostopenjsko sodišče je zato imelo podlago za sklepanje, da se pravdni stranki za tožničino obveznost predložitve tehnične dokumentacije nista dogovorili, saj takega dogovora ne zatrjuje niti tožena stranka sama, sklicuje se le na poslovno prakso, ki pa je kot rečeno ne utemelji.

7. Ob nespornem dejstvu, da je tožena stranka račune za opravljeno delo prejela, saj je tožničin izpis odprtih postavk, ki vključuje tudi vtoževane račune, potrdila dne 9.2.2009, da ob prejemu računov ni odreagirala z reklamacijo opravljenih del v smislu kakršnekoli neizpolnitve ali napačne izpolnitve tožničinih pogodbenih obveznosti, je tudi po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče svoj zaključek o toženkinem prevzemu opravljenih del (vključno s potrditvijo tehnične ustreznosti materiala) pravilno oprlo na materialnopravni določbi prvega in drugega odstavka 633. člena OZ.

8. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijana sodba pa je uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške. Tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi pritožbe, posledično njenih priglašenih stroškov pritožbeno sodišče ni ocenilo kot potrebne stroške pritožbenega postopka, zato je odločilo, da jih je dolžna nositi sama.