Jedro

Po določilu 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja ne le proti gospodarstvu, ampak tudi zaradi kaznivega dejanja proti premoženju, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ima tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami v sebi elemente kaznivega dejanja proti premoženju, nedvomno pa to velja za dve kaznivi dejanji tatvine, pritožnik zmotno očita prvostopnemu sodišču, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni podana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo že drugi predlog dolžnika za odpust obveznosti, ki ga je vložil 27. 05. 2011. To je storilo po ugotovitvi, da je iz kazenske evidence od petih kaznivih dejanj, zaradi katerih je bil dolžnik pravnomočno obsojen, le ena zadeva izbrisana, prav vsa kazniva dejanja pa imajo elemente kaznivih dejanj proti premoženju.

2. Proti temu sklepu je dolžnik vložil pravočasno pritožbo. V njej pojasnjuje, da je že v predlogu za začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti izrecno navedel, da je bil obsojen v Avstriji zaradi kaznivega dejanja s prometom prepovedanih drog ter poudarja, da je to kaznivo dejanje zoper človekovo zdravje, ne pa gospodarski kriminal. Zato se sprašuje, zakaj mu je bil začetek stečajnega postopka sploh „odobren“ in zakaj mu je bila dodeljena pravna pomoč ter ali lahko stečajni postopek nadaljuje kljub zavrnitvi odpusta obveznosti, češ da je izbris mogoč šele leta 2013. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja ne le proti gospodarstvu, ampak tudi zaradi kaznivega dejanja proti premoženju, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ima tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami v sebi elemente kaznivega dejanja proti premoženju, nedvomno pa to velja za dve kaznivi dejanji tatvine, pritožnik zmotno očita prvostopnemu sodišču, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni podana.

5. Po določilu 50. člena ZFPPIPP se stečajni postopek začne, če dolžnik postane insolventen. Da je dolžnik insolventen, je sam zatrjeval v predlogu za začetek stečajnega postopka. Zato je pritožbenemu sodišču nerazumljivo njegovo spraševanje, „zakaj so mu stečajni postopek sploh odobrili“. Ker je torej stečajni postopek nad njim pravnomočno začet, se bo tudi vodil, dokler ne bo pravnomočno končan. Namen stečajnega postopka nad fizično osebo je, da se vsi upniki poplačajo le v stečajnem postopku. Če se to ne zgodi, fizična oseba ostaja osebno dolžna tudi po zaključku tega postopka. Izhod iz te situacije je v predlogu za oprostitev neplačanih obveznosti, za kar pa morajo biti izpolnjene določene predpostavke, od katerih pa tiste iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP pri dolžniku niso izpolnjene. K pritožbenemu pojasnilu, da bodo ostala kazniva dejanja izbrisana iz kazenske evidence šele leta 2013, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je skladno z določilom prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti možno vložiti vse do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.

6. Dolžnikovo vprašanje, zakaj mu je bila dodeljena pravna pomoč, presega odločanje o pritožbi proti sklepu o odpustu obveznosti.

7. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.