Jedro

Zakon o agrarni skupnosti ne ureja primerov dedovanja, ki so urejeni v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.

Ker ni ugotovljeno, da je pritožnica članica agrarne skupnosti, ni podlage za zaključek, da deduje v naravi zapustnikovo premoženje, ki je vključeno v agrarno skupnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo,

(1) da v zapuščino po pokojnem A.A spada 1/69 premoženjskih pravic na večjem številu nepremičnin k. o. X, navedenih v izreku sklepa, in 1/65 premoženjskih pravic na nepremičnini Agrarne skupnosti ... parc. št. 3204/185 k. o. Y,

(2) da se za nujne dediče razglasijo zapustnikov sin B., zapustnikovi vnuki C., D, in E. ter zapustnikova snaha F., za dedinjo pa zapustnikova snaha G., ki podeduje celotno zapuščino, sodedičem pa je dolžna v enem letu izplačati vrednost nujnih deležev v zneskih po 266,00 EUR, 133,00 EUR in trikrat po 89,00 EUR.

2. Dedinja G. v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, naj se določi desetletni rok za izplačilo nujnih deležev oziroma ob prodaji premoženjskih pravic. Trdi, da je bila v zmoti glede izjave o sprejemu dednega deleža, ker ni bila seznanjena, da mora izplačati nujne deleže. Če bi vedela, bi se dedovanju odpovedala. Nima interesa po sodelovanju v Agrarni skupnosti ... in sploh ni seznanjena, kaj predstavljajo premoženjske pravice v agrarni skupnosti. Že zaradi oddaljenosti stanovanja od ... nima interesa biti članica Agrarne skupnosti ..., interesa za članstvo pa nima niti iz drugih osebnih razlogov. Je stara in bolehna, nima prevoznega sredstva, ne vozniškega izpita, ne primernega orodja in strojev za kmetijska opravila. Ob mesečnem dohodku 430,00 EUR niti finančno ni sposobna izplačati sodedičev. Podaja izjavo o odpovedi dedovanju in predlaga, naj se ji vrednost nujnega deleža izplača v denarju. Če sodišče ne bi sprejelo izjave o odpovedi dedovanju, predlaga, naj se ji določi maksimalen možen rok za izplačilo nujnih deležev.

3. Sodedič B. v odgovoru na pritožbo navaja, da ne odstopa od dolžnosti dedinje, da mu izplača vrednost nujnega deleža. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da so predmet dedovanja zapustnikove premoženjske pravice v Agrarni skupnosti ..., - da zapustnik ni sestavil oporoke in da je bil poročen ter imel šest otrok, - da se je k dedovanju priglasila pritožnica, da je pet dedičev uveljavljalo nujni delež, ostali pa so se odpovedali dedovanju oziroma niso uveljavljali nujnega deleža, - da vrednost premoženjskih pravic, ki so predmet dedovanja, znaša 3.200,00 EUR, - da je pritožnica dolžna nujnim dedičem izplačati vrednost njihovih deležev (v višini 1/12, 1/24 oziroma 1/36 vrednosti podedovanega premoženja).

6. Iz podatkov spisa je mogoče sklepati, da so predmet dedovanja premoženjske pravice zapustnika, ki so bile vrnjene v postopku vračanja premoženja agrarni skupnosti, vzpostavljeni na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS(1)), zapustnik pa je bil tedaj že pokojen. V takem primeru je za dedovanje tega premoženja treba uporabiti določbe ZPVAS, in ne Zakona o agrarnih skupnostih (v nadaljevanju ZAgrS), na katere se opira izpodbijani sklep. ZPVAS namreč ureja dedovanje premoženjskih pravic osebe, ki je bila ob njihovi vrnitvi že pokojna (drugi odstavek 8. člena).

7. ZAgrS je pričel veljati 17. 10. 2015. Zakon nima prehodnih določb in ne razveljavlja določb ZPVAS. To pomeni, da so ga sodišča dolžna uporabiti v vseh (tudi ob uveljavitvi zakona že začetih) postopkih, kolikor ureja položaj, ki je predmet odločanja. Po 48. členu ZAgrS se pravila o dedovanju, ki jih določa ta zakon, uporabljajo za dedovanje premoženja člana, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov. Upoštevaje zakonsko definicijo pojma člana(2) se ZAgrS uporablja za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjiženi kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v AS, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS.(3)

8. ZAgrS torej ne ureja primerov dedovanja, ki so bili že urejeni v ZPVAS. Kljub temu, da je zakonodajalec s tem določil dva režima dedovanja za dedovanje iste vrste premoženja, je taka ureditev sprejemljiva in ne vzbuja pomislekov z vidika načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena v zvezi s 33. členom in s 67. členom Ustave). V nasprotnem primeru bi namreč lahko posegel v pravni položaj dedičev, na katere je zapuščina prešla že pred uveljavitvijo ZAgrS.(4)

9. Po 8. členu ZPVAS se premoženje razdeli kot pozneje najdeno premoženje. Deduje ga tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini (drugi odstavek 8. člena ZPVAS). Za odločitev o tem, kateri od dedičev bo dedoval v naravi in bo hkrati zavezan k izplačilu ostalih dedičev v višini vrednosti njihovih nujnih deležev, je torej pomembno, kdo izmed njih je član Agrarne skupnosti ... Da bi bila pritožnica članica agrarne skupnosti, v izpodbijanem sklepu ni ugotovljeno. Glede na to ni mogoče preizkusiti pravilnosti odločitve, da deduje zapustnikovo premoženje v naravi.

10. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje pritožbi dedinje ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče naj pred izdajo novega sklepa ugotovi dejstva, pomembna za odločitev o dedovanju na podlagi ZPVAS. V naravi bo dedoval dedič, ki je član AS. Če nihče ni član, pa vsaj eden od njih zaprosi za članstvo, naj sodišče oceni, ali je treba počakati z odločitvijo do dokončne odločitve AS o sprejemu v članstvo. V primeru, da nihče ne bo zaprosil za članstvo, bo podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda (50. člen). ZPVAS namreč izrecno ne ureja, komu pripade premoženje, če ni primernega dediča, ker nihče od dedičev ni ali ne želi postati član AS. Gre za zakonsko praznino, ki jo je treba, če je le mogoče, zapolniti z analogijo (tretji odstavek 3. člena Zakona o sodiščih). Dosedanja sodna praksa se ni poenotila v stališču, da v takem primeru pripade premoženje občini in da je občina dolžna izplačati tudi vrednost nujnih deležev. Pritožbeno sodišče zavzema stališče, da je analogna uporaba pravil ZAgrS v takem primeru ustreznejša. Pravni položaj občine je bil nejasen: premoženje ji ne pripade kot kaducitetnemu upravičencu, niti je ni mogoče šteti za dediča. Analogna uporaba pravil ZAgrS na drugi strani ohranja dedovanje v naravi znotraj kroga dedičev, odpravlja možnost dedičev, da bi izbirali med dedovanjem v naravi in dedovanjem v denarju, in ne vključuje občine kot »tujka« med nosilci premoženja v AS, kadar to ni neogibno potrebno.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 5/94 in nasl. Op. št. (2): Člen 2 ZAgrS: (1) Agrarna skupnost po tem zakonu je skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki je bila kot agrarna skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana na podlagi ZPVAS in je vpisana v register agrarnih skupnosti iz 15. člena tega zakona. (2) Članica ali član agrarne skupnosti po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je vpisana v zemljiško knjigo kot solastnik ali skupni lastnik nepremičnega premoženja, ki je bilo vrnjeno po ZPVAS ali ZDen (v nadaljnjem besedilu: član).

Op. št. (3): V obravnavani zadevi se ni treba izreči o vprašanju, katera pravila veljajo za dedovanje premoženja članov AS, ki (še) niso registrirane po ZAgrS.

Op. št. (4): Po ponovnem razmisleku o spremembah, ki jih je v pravno ureditev dedovanja premoženja v AS vnesel ZAgrS, in upoštevaje z Ustavo zagotovljeno varstvo pridobljenih pravic (2. in 155. člen Ustave), pritožbeno sodišče z navedenim stališčem odstopa od stališča, zavzetega v sklepu II Cp 2402/2015 z dne 18. 11. 2015.