Jedro

Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasingških obrokov. Če to obveznost prekrši, ima leasingodajalec pravico odstopiti od pogodbe, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Pozitivni pogodbeni interes se poimenuje kot izpolnitveni interes: gre za premoženje, ki bi stranki pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.

Obrazložitev

Revizija zoper odločitev o stroških postopka se zavrže, v preostalem pa zavrne.

Toženec je dolžan tožniku v 15 dneh povrniti 841,91 EUR stroškov revizijskega postopka.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec nerazdelno s prvotno prvotoženo stranko N. d.n.o., Š., v petnajstih dneh dolžen tožniku plačati 39.863,24 EUR (prej 9,552.827,90 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2002 do plačila. V delu, v katerem je tožnik zahteval plačilo v paricijskem osem dnevnem roku, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencu je naložilo plačilo tožnikovih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožencu je naložilo plačilo tožnikovih stroškov odgovora na pritožbo.

3. S sodbo pritožbenega sodišča toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč. Navaja, da v primeru razveze pogodbe nobena pogodbena stranka ne sme obdržati nič na račun druge. Nižji sodišči bi zato morali upoštevati, da je bil tožniku plačan polog, da je z odvzetimi vozili razpolagal in da so bili posamični obroki leasinga izračunani na nekajletni angažma. Revident poudarja, da tožnik ni upravičen do pogodbenih obresti, ki so vštete v posamični leasing obrok. Nižji sodišči sta s svojo odločitvijo favorizirali tožnika in s tem kršili načelo enakovrednosti dajatev. Zmotno je bilo odločeno tudi o obsegu odgovornosti toženca kot poroka. Ne drži, da kot porok odgovarja za vsak znesek, ki ga tožnik ni dobil povrnjenega od leasingojemalca. Ni mu bilo omogočeno, da kakorkoli sodeluje pri razreševanju konkretnega pogodbenega odnosa, prav tako pa tudi ni imel vpliva na to, kaj je tožnik počel s predmeti leasinga. Izpodbija odločitev o pritožbenih stroških in navaja, da so bili stroški tožnikovega odgovora na pritožba neutemeljeno priznani.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99

in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija delno ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenem delu revizije:

6. Odločitev o stroških postopka je po svoji naravi sklep (prvi odstavek 166. člena ZPP). Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s sklepom postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP) .(1)

Ker sklep o stroških ni takšen sklep, revizija v delu, s katerim toženec izpodbija odločitev o pritožbenih stroških, ni dovoljena.

Na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP jo je zato revizijsko sodišče v tem delu zavrglo.

O neutemeljenem delu revizije:

7. Pogodba o leasingu je posel modernega avtonomnega gospodarskega prava. Med pogodbenimi, ki jih ureja Obligacijski zakonik (Ur. list RS, št. 83/01 in nasl., v nadaljevanju OZ) oziroma jih je urejal Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 29/78 in nasl., v nadaljevanju ZOR) v posebnem delu pogodbe o leasingu ni zaslediti. Gre torej za netipizirano, nekategorizirano pogodbo, za izraz v pogodbenem pravu široko uveljavljene svobode urejanja obligacijskih razmerij. Pravni vir pogodbe o leasingu je tako vsakokratni zapis pogodbenih določil. Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasingških obrokov. Če to obveznost prekrši, ima leasingodajalec pravico odstopiti od pogodbe, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Pozitivni pogodbeni interes se poimenuje kot izpolnitveni interes: gre za premoženje, ki bi stranki pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. Enak je razliki med vsoto stroškov nabave predmeta, stroškov financiranja, drugih stroškov ter dobička in že plačanimi leasinškimi obroki ter morebitnimi drugimi vnaprejšnjimi plačili leasingojemalca.

8. Konkretnemu dogovoru leasingojemalca in leasingodajalca, na podlagi katerega je leasingodajalec v primeru odstopa od leasing pogodbe zaradi kršitev na strani leasingojemalca, upravičen do škode v višini vsote leasing obrokov, ki bi jih bil leasingojemalec dolžan plačati do izteka posamične pogodbe o leasingu, je moč pripisati pomen dogovorjenega načina izračuna pozitivnega pogodbenega interesa, kar je lahko predmet pogodbene avtonomije. Odškodnina škode ne sme presegati, zato je treba v skladu s tretjim odstavkom 243. člena OZ oziroma 266. člen ZOR od vsote neplačanih bodočih obrokov odšteti vrednost predčasno vrnjenega predmeta leasinga. To je bilo pri konkretnem izračunu upoštevano. Vrednosti konkretnih vozil, ki jih je tožnik prodal, so bile namreč odštete. Plačila, ki jih je leasingojemalec plačal do razveze pogodbe, pa je tožnik v skladu s točko 18.1 splošnega dela konkretnih leasing pogodb, lahko zadržal kot nadomestilo za uporabo predmeta leasinga in se zato od vtoževanega zneska ne odštevajo. Revizijska zatrjevanja, da leasingodajalec ni upravičen do pogodbenih obresti, kot sestavnega dela posameznega leasing obroka, niso utemeljena. Leasingodajalcu gre namreč v skladu z določili konkretnih leasing pogodb celoten obrok kot tak. Res pa je, da bi bilo treba pogodbene obresti diskontirati, torej preračunati njihove bodoče pričakovane vrednosti na vrednost, ki bi jo ti donosi imeli na dan razveze leasing pogodb. T oženec do revizijskega postopka glede navedenega ni podal nobenih trditev, zgolj s sklicevanjem na načelo enake vrednosti dajatev pa ne more uspeti. Izračunu dolgovanega zneska v tej zvezi ni konkretizirano nasprotoval, niti ni ponudil nobenega primerjalnega drugačnega izračuna uveljavljene terjatve, zato so takšna razlogovanja prepozna. Sodišče je namreč vezano na zatrjevano dejansko podlago ter ni dolžno in ne sme po uradni dolžnosti ugotavljati, ali obstajajo še kakšna dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev, niti iskati dokazov zanje.

9. Revizijski očitki glede omejitve toženčeve odgovornosti niso utemeljeni. Ta se je namreč zavezal kot porok in plačnik za vsak znesek iz leasing pogodb, ki jih leasingojemalec ob zapadlosti ne bi poravnal. Dane poroštvene izjave torej niso omejile poroštva le na del pogodbenih obveznosti leasingojemalca (drugi odstavek 1002. člena ZOR). Ker sta pogodbeni stranki leasing pogodb dogovorili tudi odškodnino, ki gre tožniku za primer razveze pogodbe, toženec pa se je zavezal plačati vsak znesek, ki ga ne bi poravnal ob zapadlosti leasingojemalec, ena od pogodbenih obveznosti pa je bila tudi plačilo škode ob razvezi pogodbe, se toženec ne more uspešno upirati plačilu uveljavljane škode, saj svojega poroštvenega jamstva ni omejil. Okoliščine, ki jih pri tem navaja (npr. da ni mogel sodelovati pri razreševanju pogodbenega odnosa med tožnikom in leasingojem, itd.), niso relevantne.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo v dovoljenem delu na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Revizijsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo tudi o revizijskih stroških. Ker toženec z revizijo

ni uspel, mora nasprotni stranki povrniti revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženec mora tožniku povrniti 841,91 EUR revizijskih stroškov (ki obsegajo stroške za odgovor na revizijo, poročilo stranki in sodno takso za odgovor na revizijo). Ti so bili odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo.

Op. št. (1): Glej pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 15. 12. 1998, Pravna mnenja II/98, str. 4.