Jedro

Tožnica z zatrjevanim razlogom (da ji ni bila vročena sodba), ni izkazala verjetnega izgleda za uspeh - v postopku obnove pravdnega postopka, zato je zadevo nerazumno sprožati. Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato niso izkazani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Mariboru, št. U 391/2001-7 z dne 5.3.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.11.2001, s katero je ta zavrnila njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 290/99, v kateri je udeležena kot toženka. V navedeni zadevi, katere obnovo tožnica predlaga (ker naj ji ne bi bila vročena sodba ne s strani sodišča, ne s strani pooblaščenca), je sodišče dne 11.7.2000 razsodilo, da ostane v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. I 99/04675 z dne 11.3.1999 v delu, v katerem je tožnici naloženo plačilo glavnice v znesku 20.996,50 SIT, pripadkov in stroškov izvršilnega postopka, tožnica pa je dolžna plačati še pravdne stroške v višini 37.675,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da obnove postopka opr. št. III P 290/99, zaradi katere je bila vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v tem primeru ni razumno sprožati. Zato tožnica v smislu določbe 1. odstavka 24. člena ZBPP do dodelitve brezplačne pravne pomoči ni upravičena. Pri tem se sodišče sklicuje na ugotovitve, ki izhajajo iz odločbe tožene stranke, da tožnici sodba opr. št. III P 290/99 z dne 11.7.2000, izdana v pravdnem postopku, katerega obnovo uveljavlja, sicer res ni bila vročena osebno, je pa bila vročena njenemu pooblaščencu (ki je bil skupaj s tožnico prisoten ob zaključku glavne obravnave v tej zadevi dne 11.7.2000) v skladu z določbo 137. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter da iz podatkov pravdnega spisa opr. št. III. P 290/99, ne izhaja, da bi tožnica preklic pooblastila naznanila sodišču. Tožnica v pritožbi navaja, da S.M. ni imel pravice vložiti tožbe zoper sina, saj je bila za vse dolgove, ki izvirajo iz njegovega stanovanja, zavezana ona (z odločbo). Večkrat je že izjavila, da je bil sin brez zaposlitve. Predlog za obnovo pravdnega postopka je upravičen, saj je obravnava trajala le dvajset minut, sama pa sodnice, zaradi visoke mize, ni videla (razen, ko je vstala in jo pozvala, da poda osebne podatke). Prav tako ni slišala, kaj je narekovala na zapisnik. Na prvi obravnavi pa je bila navzoča njena hči. Glede na navedbe, da sodišča ni obvestila o preklicu pooblastila pooblaščencu, navaja, da za to ni bilo razloga, saj do 15.7.2001 (ko je prejela dopis S., da je sodba "končana" in da je treba dolgovani znesek poravnati), ni vedela, da je "karkoli narobe". Ko se je po tem oglasila pri pooblaščencu, se je njegov odgovor glasil, da "o tem ničesar ne ve".

Tožena stranka in Državni pravobranilec RS, kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj, ali je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati, ali se braniti ali ugovarjati v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, glede na izid zadeve, ali je nerešena zadeva razlog, da se je oseba znašla v življenski stiski. Ugotovitve, ki izhajajo iz odločbe tožene stranke, da tožnica sodišču ni naznanila preklica pooblastila in da je bila zato sodba, opr. št. III P 290/99 z dne 11.7.2000, v skladu z določbo 137. člena ZPP vročena njenemu pooblaščencu, niso sporne, saj jih tožnica s tožbo ni izpodbijala. Zato je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožnica z zatrjevanim razlogom (da ji ni bila vročena sodba), nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku obnove pravdnega postopka in jo je zato nerazumno sprožati. Zato v tem primeru, v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZBPP, niso podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot je pravilno ugotovila že tožena stranka, sodišča prve stopnje pa ji je pritrdilo.

Na drugačno odločitev v tem primeru ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, saj se ne nanašajo niti na dejansko niti na pravno podlago izpodbijane sodbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.