Jedro

Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo vezano na pravno odločilna dejstva, ki sta jih ugotovila organa za prekrške nižjih stopenj.

Izrek

Zahteva zagovornika kaznovanega A.G. za sodno varstvo se zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo Senata za prekrške Republike Slovenije je bila potrjena prvostopna odločba Sodnika za prekrške v Velenju z dne 11.2.2000, s katero je bil kaznovani zaradi odklonitve odrejenega strokovnega pregleda na mamila spoznan za odgovornega prekrška iz 7. odstavka 120. člena ZVCP in mu je bila izrečena denarna kazen v višini 90.000,00 SIT ter stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Zoper navedeno odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je zagovornik kaznovanega pravočasno vložil zahtevo za sodno varstvo, kot navaja, zaradi kršitve predpisa, ki določa prekršek (izpodbojni razlog po 1. točki 203. člena Zakona o prekrških, Uradni list SRS, št. 25/83 in naslednji, ZP). Vrhovnemu sodišču primarno predlaga takšno spremembo izpodbijane odločbe, da se postopek o prekršku zoper kaznovanega ustavi, ali se mu vsaj ne izreče stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v novo odločanje. Hkrati predlaga tudi odložitev izvršitve izpodbijane odločbe.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

V zahtevi za sodno varstvo vložnik navaja, da je zmoten pravni zaključek prvostopenjskega in drugostopenjskega organa za prekrške, da je bil postopek zaključen z obsojenčevim podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in je zato kaznovani prepozno navedel zdravstvene razloge za odklonitev strokovnega pregleda glede mamil. Oba organa za prekrške ugotavljata, da je kaznovani zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal po napotitvi na strokovni pregled glede mamil, vendar pri tem pozabljata, da se ta zapisnik v obliki formularja nanaša izključno na ugotavljanje alkoholiziranosti in je kaznovani po ustaljeni praksi prekrškovnih organov s podpisom tega zapisnika zgolj potrdil, da se strinja z rezultatom alkotesta. S podpisom tega zapisnika je bil zaključen le postopek glede alkohola. Policistove pripombe v zvezi s strokovnim pregledom glede mamil v zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne spadajo. Poleg tega je nepravilno tudi ravnanje policista, ki je dal kaznovanemu zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisati šele po tem, ko je kaznovani odklonil preizkus na mamila in je bilo to vpisano v zapisnik, saj bi kaznovani v primeru odklonitve podpisa zapisnika nasprotoval rezultatu alkotesta in bil zato napoten na strokovni pregled glede alkohola, kar ni želel. Po zagovornikovem mnenju sta zato organa za prekrške nižjih stopenj nepravilno uporabila določbo 5. odstavka 120. člena ZVCP. Vložnik tudi navaja, da se dogodek ni odvijal tako, kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, saj je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal, predenj je policist vanj vpisal dejstva o strokovnem pregledu glede mamil, in dodaja, da ve, da vloženo pravno sredstvo ne dopušča preizkusa ugotovljenega dejanskega stanja.

Kot pravilno ugotavlja zagovornik, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (188. člen ZP) zahteve za sodno varstvo ni mogoče vložiti (203. člen ZP). Zato je Vrhovno sodišče pri odločanju o tem izrednem pravnem sredstvu vezano na pravno odločilna dejstva, ki sta jih ugotovila organa za prekrške nižjih stopenj. Gre za sledeče pravnomočne dejanske ugotovitve. Kaznovani je bil dne 16.10.1999 kot udeleženec v cestnem prometu ustavljen s strani policistov. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je pokazal 0,0 grama alkohola na kilogram krvi. Ta rezultat je bil vpisan v zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti. Hkrati je bilo v zapisniku označeno, da kaznovanemu ni bil odrejen strokovni pregled. Ker je bil za tem kaznovanemu odrejen še strokovni pregled na mamila, je bila v zapisniku s strani policista popravljena rubrika o strokovnem pregledu. Kaznovani je odrejeni strokovni pregled na mamila odklonil ter zatem brez pripomb podpisal zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti s policistovimi navedbami, da mu je bil odrejen strokovni pregled na mamila ter da je ta pregled odklonil. Po podpisu zapisnika se je kaznovani premislil in izjavil, da je pripravljen oditi na odvzem urina ne pa tudi krvi.

Zgoraj povzete navedbe zahteve za sodno varstvo nasprotujejo pravnomočno ugotovljenemu dejanskemu stanju in sprejeti dokazni oceni, zato jih kljub zagovornikovemu izrecnemu uveljavljanju kršitev materialne določbe 5. odstavka 120. člena ZVCP ni mogoče opredeliti drugače kot nedovoljeno uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sicer pa po presoji Vrhovnega sodišča z izpodbijano odločbo ni bil kršen predpis, ki določa prekršek.

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče neutemeljeno zahtevo za sodno varstvo zavrnilo (4. odstavek 204. člena ZP).

Predlogu za odložitev izvršitve pravnomočne odločbe o prekršku do konca postopka z obravnavanim izrednim pravnim sredstvom Vrhovno sodišče ni ugodilo, ker iz razlogov zahteve za sodno varstvo ni bilo mogoče sklepati, da bo zahtevi ugodeno (2. odstavek 200. člena ZP).