Jedro

Brez ugotavljanja objektivnega pogoja iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP se BPP lahko dodeli zgolj za pravno svetovanje, in ne tudi za vložitev ustavne pritožbe, kot zmotno meni tožnik. Izjema od ugotavljanja objektivnega pogoja je jasna in velja le za dodelitev BPP v obliki (le) pravnega svetovanja po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 6. 7. 2022 zavrne.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča ter v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Ker tožnikova prošnja ni bila popolna, je toženka tožnika pozvala k dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP. Med drugim mu je bilo naloženo, da navede in natančno pojasni, zaradi kršitev katerih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice zanj, namerava vložiti ustavno pritožbo. Tožnik je na poziv toženke sicer odgovoril, vendar toženka ugotavlja, da je prosilec zgolj našteva katere človekove pravice in temeljne svoboščine, ki naj mu bile kršene, medtem ko ne obrazloži, kako bi naj mu bila kršena posamezna človekova pravica oz. temeljna svoboščina ter katere hujše posledice naj bi mu nastale. Sklicevanje na to, da bo natančnejše pojasnilo ustavnih kršitev razvidno iz same ustavne pritožbe, ki jo bo vložil in nato posredoval toženki, pa ni relevantno. Tožnik bi moral v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje oz. v reviziji izpodbijati, da so bila zakonska določila uporabljena v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in da je bil obravnavan drugače, kot za primerljive primere predvideva zakon ter tudi v nasprotju z ustaljeno sodno prasko. Navedeni razlogi ne predstavljajo zakonskih razlogov za vložitev ustavne pritožbe, saj v tem primeru ne gre za kršitve človekovih pravic. Toženka je zaključila, da kljub tožnikovi dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP, tožnik v konkretni zadevi nima možnosti za uspeh in torej niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zato je tožnikovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno.

3. Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da je zaprosil za dodelitev posebne BPP, ki se brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP dodeli v zvezi z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem in za postopke pred mednarodnimi sodišči in arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo, kar pa je on nedvomno izpolnjeval. Tožnik meni, da je toženka spregledala določbo 6. alineje 26. člena ZBPP, po kateri se v isti zadevi BPP dodeli za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo. Poziv toženke na dopolnitev prošnje za BPP je bil neutemeljen in očitno zlonameren. Vsi podatki iz 32. člena ZBPP so bili toženki znani že iz odločbe Bpp 138/2022. Zahteva za obrazložitev kršitve ustavnih pravic pa je bila celo nedopustna, saj so bile hujše posledice, zaradi katerih bi tožnik vložil ustavno pritožbo, toženki splošno znane iz spisa I Pd 850/2020. Ta pravica izhaja iz 7. člena ZBPP. Tožnik sklepno predlaga, naj sodišče njegovi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje.

4. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla toženka v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

7. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Nadalje peti odstavek 24. člena ZBPP določa, da se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena tega zakona dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Prva alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahk0 dodeli za pravno svetovanje.

8. Brez ugotavljanja objektivnega pogoja iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP se torej BPP lahko dodeli zgolj za pravno svetovanje, in ne tudi za vložitev ustavne pritožbe, kot zmotno meni tožnik. Izjema od ugotavljanja objektivnega pogoja je jasna in velja le za dodelitev BPP v obliki (le) pravnega svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP. Za vse ostale oblike BPP, kot jih določa prvi odstavek 26. člena ZBPP (med drugim šesta alineja navedenega člena določa pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo) je organ za BPP dolžan presoditi, ali je v konkretni zadevi izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, torej da zaveda ni očitno nerazumna oz. ima prosilec verjetne izglede za uspeh. Glede na navedeno je toženka pravilno uporabila materialno pravo in utemeljeno ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP. Da bi toženka napačno zaključila, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh z ustavno pritožbo, pa tožnik niti ne zatrjuje, zato sodišče sodi, da je toženka, kljub tožnikovi dopolnitvi, njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila, ker ni bil izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.

9. Sodišče dodatno pojasnjuje, da je bilo pred novelo ZBPP-C[1](#sdfootnote1sym) v petem odstavku 24. člena določeno, da se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami (posebna pravna pomoč). Z novelo ZBPP-C je bila ta oblika BPP črtana, zato tožnik zmotno navaja, da je zaprosil za dodelitev posebne BPP ter da toženka ne bi smela ugotavljati objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP.

10. Glede na navedeno je toženka tožnika tudi upravičeno pozvala na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP. Sklicevanje tožnika, da so bili vsi podatki, ki jih je toženka potrebovala, da je lahko odločila o njegovi prošnji za BPP, toženki že znani iz zadeve BPP 138/2022 ter iz spisa I Pd 850/2020, pa po presoji sodišča ni utemeljeno. Tožnik je vložil novo prošnjo za dodelitev BPP v novi zadevi, zato je bila toženka dolžna ponovno ugotavljati pogoje za upravičenost do BPP. Četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP določa, da mora prošnja za BPP vsebovati tudi podatke o zadevi. Brez podatkov o zadevi pa toženka ne more presojati, ali je izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Organ za BPP sicer lahko določene podatke pridobi po uradni dolžnosti, vendar podatki o zadevi niso takšne vrste podatki. Zato je bil tožnik dolžan toženki posredovati zahtevane podatke, od toženke pa tudi ni razumno pričakovati, da bo sama zbirala potrebne podatke o zadevi iz drugih spisov, še manj pa iz zadev drugih državnih organov.

11. Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, ampak je sporna zgolj uporaba materialnega prava, to je ZBPP.

[1](#sdfootnote1anc)Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C), Uradni list RS, št. 19/15, ki se uporablja od 4. 4. 2015 dalje.