Jedro

V skladu s prvim odstavkom 140. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 142. člena ZPP se vročitev, če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, opravi tako, da se pisanje izroči kateremu od njegovih odraslih članov, ki so ga dolžni sprejeti. Vročevalec, ki mora vročanje opraviti v skladu z določbami ZPP (prvi odstavek 3. člena Pravilnika), bi torej smel in moral pisanje izročiti odraslemu članu toženčevega gospodinjstva, ki ga je bil dolžan sprejeti. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da potni stroški za več kot eno pot vročevalca niso utemeljeni.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. in III. točki izreka spremeni tako, da se vročevalcu namesto 53,96 EUR prizna in izplača nagrada s stroški v višini 51,98 EUR, v preostalem se pritožba zavrne ter sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pooblaščenemu vročevalcu priznalo 53,96 EUR nagrade in stroškov za vročanje sodnega pisanja tožencu.

2. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje toženec. Predlaga razveljavitev sklepa. V večjem delu pritožbe zastopa in argumentira stališče, da vročanje po vročevalcu ni bilo potrebno, zaradi česar prevalitev teh stroškov nanj ni dopustna.

Navaja še, da naj bi ga vročevalec iskal večkrat. Če so točne navedbe, da je toženca iskal že 21. 1. 2020, ko je partnerka (in ne žena) zatrdila, da bo doma 25. 2. 2020, ni bilo tehtnega razloga, da tedaj pisanja ni vročil njegovi partnerki. Stroški več kot ene vročitve vročevalcu ne pripadajo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, vročevalec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Vročevalec je na podlagi sklepa sodišča z 31. 12. 2019 tožencu vročil sodno pisanje. Podlago za odmero nagrade za opravljeno delo poleg sklepa, na podlagi katerega je moral opraviti vročitev, predstavljajo določbe Pravilnika o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (v nadaljevanju Pravilnik). Vročevalec je v skladu s 1. odstavkom 8. člena Pravilnika upravičen do nagrade za uspešno opravljeno vročitev in do povračila prevoznih stroškov ter do povrnitve drugih stroškov, za katere sodišče na podlagi predloženih dokazil oceni, da so bili potrebni.1 Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo samo o višini nagrade in predhodnem kritju stroškov vročevalca2, ne o vprašanju, katera od pravdnih strank bo na koncu krila ta del stroškov pravdnega postopka.3 Vprašanje, ali so obstajali razlogi za odreditev vročanja z vročevalcem ali ne, torej za odločitev o obravnavani pritožbi ni pravno relevantno, zato se višje sodišče s pritožbenimi navedbami o (nepotrebnem) obsegu prilog tožbe in možnostih vročanja po pošti, ni ukvarjalo (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

6. Pritožnik izpodbija še pravilnost odmere nagrade in stroškov. V skladu z 2. odstavkom 8. člena Pravilnika znaša nagrada za osebno vročitev 50 EUR. Pri priznanju nagrade torej ni bilo odločilno to, kolikokrat je vročevalec poskusil vročiti pisanje. To pa je bilo odločilno pri odločitvi o povrnitvi prevoznih stroškov, ki jih je sodišče vročevalcu priznalo za dva poskusa vročanja (skupno 3,96 EUR za 39,6 prevoženih kilometrov). V skladu s 1. odstavkom 140. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 142. člena ZPP se vročitev, če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, opravi tako, da se pisanje izroči kateremu od njegovih odraslih članov, ki so ga dolžni sprejeti. Vročevalec, ki mora vročanje opraviti v skladu z določbami ZPP (1. odstavek 3. člena Pravilnika) bi torej smel in moral pisanje izročiti odraslemu članu toženčevega gospodinjstva, ki ga je bil dolžan sprejeti. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da potni stroški za več kot eno pot vročevalca (kot izhaja tudi iz poročila vročevalca) niso utemeljeni. V tem delu je višje sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je vročevalcu priznalo kilometrino le za eno pot na relaciji A. - B. in nazaj, skupno 1,98 EUR.

7. Ker sicer uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbo v preostalem delu zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 O izplačilu nagrade in povrnitvi stroškov odloča sodišče, ki je odredilo vročitev, na podlagi pisne zahteve vročevalca (1. odstavek 9. člena Pravilnika), o kateri mora odločiti najkasneje v 15 dneh od prejema (2. odstavek 9. člena Pravilnika). 2 Prim. 152. člen ZPP. 3 Ko je med drugimi kriteriji odločilno tudi, ali so bili pravdni stroški potrebni (1. odstavek 155. člena ZPP).